Vodnikovi so bili v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja ugledni ljubljanski kamnoseki. Delavnico so imeli tudi na Kolodvorski ulici blizu glavne železniške postaje.
»Tvrdka, ki ima svoj sedež in velike delavnice v Kolodvorski ulici, je bila ustanovljena l. 1860. Tehnično je obrat opremljen z vsemi sodobnimi stroji za obdelovanje naravnega kamna, marmorja, granita in ostalega gradbenega materiala. Izvršuje vsa kamnoseška, pokopališka dela, nagrobne spomenike, plošče, napise, svetilke, renovacije starih spomenikov, dalje razna cerkvena dela, okna, portale, stebrišča, stopnišča in oltarje. Njeni javni in nagrobni spomeniki krase skoro vsako slovensko pokopališče … Ponos podjetja so njena luksuzna stavbna notranja in zunanja kamnoseška dela. Tako je izvršila v zadnjih letih vsa notranja dela v palači Zbornice TOI [trgovine, obrti in industrije, op. G. H.], zunanja dela na palačah Pokojninskega zavoda in Vzajemne zavarovalnice. Pravkar izvršuje vprav monumentalna dela pri novi palači zavarovalne banke Slavije. Vsa ta dela so podjetju v ponos. Ponosni pa smo nanjo lahko vsi Slovenci, ker z njimi javno izpričujemo vsemu svetu bogato tvorno sposobnost našega slovenskega podjetnika in delavca.«
(Spominski zbornik Slovenije : ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije. Ljubljana : Jubilej, 1939, str. 646.)
Kamnoseška obrt
Alojzij Vodnik je bil gospodarstvenik in kamnosek, doma iz Podutika pri Ljubljani. Že njegov oče Lovrenc je opravljal kamnoseško obrt, imel pa je tudi gostilno, imenovano Pri mojstru. Mati Marija je izvirala iz družine Kunovar. Po očetovi smrti sta brata Alojzij in Albert nadaljevala kamnoseško obrt: Albert je prevzel delo na Podutiku, Alojzij pa podjetje v Kolodvorski ulici 32, obrt še povečal in jo s časom strokovno dvignil med prve na Slovenskem. Kamnoseške izdelke so v njegovi delavnici izdelovali za notranjo opremo poslovnih in drugih zgradb, fasade, oltarje, spomenike, nagrobnike v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, na Dunaju in drugje. Vodil je Pokrajinsko zadrugo kamnoseških mojstrov za Slovenijo od njene ustanovitve leta 1922 do svoje smrti leta 1939.
Nekatere pomembne stvaritve kamnoseškega podjetja Alojzija Vodnika:
– most čez Glinščico v Podutiku, zgrajen leta 1901, kamnit most z enim lokom in stebrom Marijinega znamenja, glinški apnenec. Leta 2001 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena;
– zunanja in notranja dela pri Vzajemni zavarovalnici, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, starem Pokojninskem zavodu, banki Slaviji;
– podstavek Prešernovega spomenika na Prešernovem trgu v Ljubljani;
– več spomenikov na Ljubljanskem navju;
– kamnoseška dela za Slovensko narodno gledališče Opera in balet v Ljubljani;
– kamnoseška dela za spomenike skladateljem na Vegovi ulici v Ljubljani (podstavki);
– kamnoseška dela za Marijin steber na Levstikovem trgu ob šentjakobski cerkvi. Gre za obnovitev Marijinega spomenika, ki je stal že v zadnji tretjini 17. stoletja, ko so ga deželni stanovi postavili po zmagi nad Turki 1664. Spomenik je obnovil Jože Plečnik, na kamnu vidimu letnico 1938.
– kamnit podstavek za spomenik padlih v prvi svetovni vojni, park ob vhodu na pokopališče v Polju. Spomenik so odkrili leta 1926, izdelal ga je kipar Lojze Dolinar;
– spomenik Frančišku Lampetu, uredniku revije Dom in svet, v Črnem vrhu nad Idrijo, 1910, izdelava obeliska, s kiparjem Ivanom Zajcem;
– oltar v cerkvi sv. Hieronima v Knežaku;
