Od kdaj in zakaj se ljudje oblačimo, do danes še ni povsem natančno pojasnjeno. Vsem živim bitjem se v evoluciji spreminjajo lastnosti – živalim in ljudem npr. tudi telesne oblike – in vsaj nekatere značilnosti služijo zaščiti telesa pred neugodnimi vremenskimi vplivi in nekaterimi drugimi ogrožajočimi nevarnostmi. Pri ljudeh je funkcijo varovanja telesa pred negativnimi vplivi okolja deloma prevzela obleka, ki jo po lastnem zgledu prenašamo tudi nekaterim živalim.
Stvari ne nastajajo iz nič, se ne spreminjajo v nič in tako se je tudi oblačilna podoba Preddvorčanov in okoličanov, kakršno izpričuje zbrano fotografsko gradivo, predmetni viri in ustna pričevanja, razvijala na podlagi različnih družbenih vplivanj ter sočasnih gospodarskih, verskih in političnih razmer. Oblačilna podoba vseh slojev prebivalstva v Preddvoru in okolici se je sicer vedno naslanjala na pretekle prakse oblačenja, vendar je hkrati – kolikor so to dopuščale družbene razmere in okoliščine, ki bistveno zaznamujejo oblačenje – upoštevala sočasne smernice.
Obstajajo domneve, da se ljudje nismo začeli oblačiti zaradi potrebe po zaščiti svojega telesa pred mrazom, vročino in drugimi vremenskimi vplivi ter dejavniki, ki so ogrožali ali negativno vplivali na naše bivanje, ampak zaradi sramežljivosti in potrebe po prikrivanju oz. poudarjanju nekaterih delov telesa.
Z obleko ljudje še danes zakrijemo tiste dele telesa, ki jih družba označuje kot neprimerne razkazovanju, in razgalimo tiste – odvisno od družbenih norm, priložnosti, vremenskih okoliščin in drugega – ki si jih želimo.
Družbeni dejavniki so, kot je na podlagi slikovnih, ustnih in predmetnih pričevanj s Preddvora in njegove okolice mogoče povsem jasno razbrati, odločilno zaznamoval tudi oblačenje Preddvorčanov, poleg tega pa so oblačenje Preddvorčanov in okoličanov močno določali tudi gospodarski, politični in verski dejavniki.
Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da se je npr. v 19. stoletju oblačenje na gradovih v Preddvoru in okolici razvijalo drugače kot oblačenje v njihovi bližini ali na bolj oddaljenih kmetijah.
Pa tudi oblačenje graščakov ni bilo enotno.
Pričevanja jasno kažejo, da ni bilo uniformno, a ne le to; obstajala so številna nepisana določila, ki so narekovala izbiro oblačil in načinov oblačenja.
Znotraj njih so se različno oblačili mlajši in starejši, drugače družbeno naprednejši in konservativnejši … in jasno – drugače moški kot ženske, drugače lastniki gradov kot na gradu živeči služabniki, drugače kuharice kot delavci na polju itd. V nekdanjem in sedanjem oblačenju Preddvorčanov so obstajale razlike – nedvomno – ob njih pa tudi podobnosti, na podlagi katerih je mogoče nekdanje oblačenje Preddvorčanov in okoličanov v nekaterih pogledih posploševati in izpostavljati skupne lastnost določenih družbenih skupin.
Učinki oblačilne mode, ki je narekovala razvoj, so bili zelo različni in odvisni od številnih dejavnikov, med katerimi velja izpostaviti človekov družbeni položaj, ki je zaradi funkcije posameznih oblačil in z oblačenjem povezane celote ter njihovega družbenega dojemanja zelo določal formalno podobo oblačenja.
Tako so kljub enotni svetovni oblačilni modi konca 19. stoletja, kakršna je prek posrednikov prihajala tedaj v Preddvor in okolico, oblačila v praksi dobivala neštete modifikacije. Drugačna oblačilna moda je narekovala spreminjanje oblačenja ljudi na gradovih, drugače se je razvijala podoba preddvorskih izobražencev, ki so bili v tesnejšem stiku s svetom, in drugače se je razvijala podoba oblačenja kmečkega prebivalstva, ki je bilo s sprejemanjem oblačilne mode bolj omejeno.
Dejstvo je le, da se je način oblačenja stalno spreminjal in da pričevanja, ki so ostala, predstavljajo le drobec vsega, kar je obstajalo v preteklosti.
