Slovenijo krasi veliko število mostov. So del naše kulturne dediščine in pričajo o znanju in tehnični kulturi časa, v katerem so nastali. Njihova gradnja je bila vedno zahtevno inženirsko delo. Zadostiti mora ne le zahtevam gradbene tehnike, pač pa tudi estetskim kriterijem, rešiti pa mora tudi vprašanje spajanja mostne konstrukcije s človekovim bivalnim okoljem. Na naših tleh je kar nekaj mostov, ki po zgodovinski vlogi ter po gradbenem ali oblikovnem konceptu sodijo v vrh svetovne dediščine na področju mostogradnje.
Tudi Ptuj, mesto, ki se je razvilo na križišču pomembnih prometnih poti, ob enem lažjih prehodov čez reko Dravo, je že od antičnih časov naprej s svetom povezoval most čez reko Dravo. Služil je varnemu in zanesljivemu prečkanju reke, bil del obrambnega sistema mesta in kontrolna točka, ki je omogočala pregled nad gibanjem ljudi in tovora. Imel je pomembno vlogo v razvoju mestnega prometa in trgovine in bil idealen kraj za pobiranje mitnine ter carinjenje trgovske robe, v zvezi s tem pa tudi pomemben vir dohodka za prebivalce mesta in njegove gospodarje.
Z objavo digitalne zbirke Drobci iz življenja ptujskih mostov obeležujemo nekaj okroglih obletnic iz življenja za Ptuj pomembnih mostov: 60-letnico pričetka gradnje ptujskega cestnega mostu iz prednapetega betona, 20-letnico otvoritve mostu za pešce ter 10-letnico otvoritve Puhovega mostu. Decembra 2017 bo poteklo tudi 160 let od pričetka gradnje železniške proge Pragersko-Velika Kaniža ter 66 let od takrat, ko je bil prometu predan obnovljen železniški most čer reko Dravo pri Ptuju.
(Avtorica digitalne zbirke Drobci iz zgodovine ptujskih mostov: Melita Zmazek)
