S Felaherjevo zapuščino je, takrat še Študijska knjižnica, pridobila tudi njegovo knjižnico. Prof. Janez Mrdavšič v svoji »Kroniki« knjižnice za leto 1969 navaja: » … Konec leta je imela knjižnica 52.554 enot, ni pa še upoštevana knjižnica dr. Julija Felaherja, ki jo je knjižnica kupila leta 1969 (cca. 1.500 bibliografskih enot)«.
Natančnega števila knjižnega gradiva takrat seveda niso poznali, saj se je popis oz. inventarizacija tega dela zapuščine pričela leto kasneje (1970). Gradivo je inventarizirano v dveh inventarnih knjigah. V prvi knjigi je gradivo z inventarnimi številkami od 52.301 do
53.240 (940 bibliografskih enot), v drugi inventarni knjigi pa gradivo z inventarnimi številkami od 53.241 do 53.300 in od 55.001 do 56.000 (1.060 bibliografskih enot). Skupaj obsega Felaherjeva knjižnica 2.000 enot gradiva.
Knjižno gradivo je v največ primerih na prostem spojnem listu opremljeno z žigom. Knjižnica je namreč dala izdelati poseben žig, s katerim so opremili knjižno gradivo, preden so ga postavili na police na podstrešju.
Žig v vsaki knjigi je zelene barve in vsebuje napis:
Študijska knjižnica
Ravne na Koroškem
EX LIBRIS
DOCTORIS JULII FELAHER
Pri inventarizaciji se je nekaj knjižnega gradiva, predvsem z domoznansko tematiko (o Koroški, zamejski Koroški, avtorji domačini …), inventariziralo in postavilo v domoznanski oddelek. S Felaherjevo knjižnico je namreč prišlo kar precej gradiva, ki ga v domoznanski zbirki ni bilo, in je predstavljalo zelo dobro dopolnitev zbirke. To gradivo je inventarizirano v večji meri v prvi inventarni knjigi in zabeleženo kot dar.
Kasneje, ko smo celotno domoznansko zbirko vnašali v sistem COBISS, smo seveda v zapisih oz. opombah tudi označili, da gre za Felaherjevo knjižnico.
Ostalo gradivo bomo v prihodnje katalogizirali, obdelali v sistemu COBISS in postavili znotraj zapuščine kot posebno zbirko Felaherjeva knjižnica.
V njegovi knjižnici je kar precej serijskih publikacij, ki se nanašajo na Koroško (Koroški Slovenec, Naš tednik, Koledar družbe sv. Mohorja). Precej je literature (tudi v nemščini, angleščini in francoščini), ki se nanaša na manjšinske probleme in njihovo pravo, narodne manjšine in njihov kulturni, gospodarski in socialni položaj.
Zbirko lepo dopolnjuje tudi gradivo s številnih drugih področij. Najdemo literaturo o šolstvu, vzgoji, državoznanstvu … Njegovo zanimanje za potovanja in obiske raznih znamenitosti zaokrožijo razni vodniki po svetovnih prestolnicah in tudi po kulturnih, muzejskih in ostalih zbirkah v Sloveniji. Očitno ga je zanimalo tudi lovstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, tudi živinoreja in slovenske narodne pesmi. V zbirki so zastopani slovarji v različnih jezikih, slovnice, čitanke in leposlovje, predvsem slovenskih avtorjev.
Viri:
Mrdavšič, Janez: Kronika (interno gradivo).
Ustni viri.
