Furmani so prevažali tovor po neurejenih poteh in strminah. Poleg tega pa so jim nagajale tudi slabe vremenske razmere (dež, sneg, led itd.). Zaradi tega je pogosto prihajalo do nesreč. Mnogi starejši Konjičani in okoličani se še spominjajo nesreč, ki so se pripetile na Konjiški gori.
Furmani so imeli tudi svojega zaščitnika – sv. Štefana, ki goduje 26. decembra. Verjeli so, da sv. Štefan varuje konje pred nesrečo. Legenda pravi, da je sv. Štefanu uspelo ukrotiti divjega konja z znamenjem križa, konj pa je pred njim celo pokleknil. Furmani so se sv. Štefanu priporočali za srečno vožnjo. Po 2. svetovni vojni na Konjiškem niso žegnali. Med drugim tudi zato, ker zaradi takratnega režima furmani niso javno izražali verske usmerjenosti.
