Vinko Beličič je bil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 19. avgusta 1913. leta v Črnomlju. Očetu Antonu in mami Katarini Petric. Žal je družina kmalu izgubila očeta, ki je umrl leta 1917., v prvi svetovni vojni. Po smrti očeta sta se z mamo preselila v Rodine pri Črnomlju, na kmetijo, ki sta jo pred tem kupila mamina starša. Tam je preživel svoja otroška leta in mladost.
Štirirazredno OŠ je obiskoval na Talčjem Vrhu pri Črnomlju. Šolanje je nadaljeval na višji OŠ v Črnomlju in jo zaključil leta 1927. Istega leta je začel obiskovati gimnazijo v Novem mestu in čez 7 let je maturiral s prav dobro oceno. Po maturi se je vpisal na študij slavistike na Univerzi v Ljubljani in diplomiral februarja 1940. Za časa študija se je leta 1938 3 mesece izpopolnjeval na Katoliški univerzi v Milanu. Štipendijo mu je zagotovil njegov idejni oče Lambert Erlich. Prav tako, še pred koncem študija, to je jeseni leta 1938, je odšel k vojakom v Goražde in nato v Beograd.
Njegova navezanost na mamo ga je spremljala vse življenje. Njeni želji navkljub se ni odločil za študij teologije, toda to ju ni oddaljilo. Jeseni 1941 se je poročil z Gabrijelo (Elko) Eržen. Po poroki sta sprva sta živela na Rodinah pri njegovi mami, junija 1942 pa se zakonca Beličič preselita v Ljubljano, kjer je on nastopil službo. V zakonu so se jima rodili 4 sinovi. Matija in Andrej v Ljubljani ter Mihael in Janez v Italiji. Po vojni je bila družina nekaj časa razdvojena, kajti ob poskusu prehoda meje, novembra 1947, so oblasti zadržale starejša sinova in ju vrnila v Ljubljano. V Trst sta prišla maja 1954.
