Domoznanski september je v gorenjskih osrednjih knjižnicah vsako leto posvečen prireditvam, s katerimi opozarjamo na naše bogate zbirke gradiva o gorenjskih krajih in ljudeh. Letos smo želeli spodbuditi zavedanje o pomenu osebnih spominov za predstavitev zgodovine in razvoja Gorenjske in obenem obeležiti 100. obletnico začetka prve svetovne vojne.
Leta 2014 mineva 100 let od začetka 1. svetovne vojne, ki pa je za naše kraje zajela nekaj kasneje. Z odprtjem soške fronte leta 1915 je Gorenjska postala vojno zaledje, ključno za oskrbo bojišča. Na Gorenjsko so prišli številni vojaki vseh narodnosti Avstro-Ogrske. Od tu so jih pošiljali na fronto, sem pa so prihajali na zdravljenje ali kratek počitek. Šole, samostane in večja poslopja so preuredili v vojne bolnišnice ter različne delavnice in skladišča.
V zaledje, kjer je veljal strog vojni režim, so z vlaki dovažali velike količine vojaške opreme in materiala. Bohinj je bil neposredno zaledje soškega bojišča. V Bohinjski Bistrici je bila začetna postaja ozkotirne vojaške železnice. Ta je bila del izjemno pomembne preskrbovalne poti na soško bojišče in se je nadaljevala s sistemom žičnic prek Komne. Zlasti v času priprav na 12. soško bitko jeseni 1917, znano tudi pod imenom ”Čudež pri Kobaridu”, so vojaške dobave povsem ohromile promet. Avstro-ogrske enote so bile razporejene v vseh večjih krajih okrog bojišča, na Gorenjskem v Kranju, Kranjski Gori, Bohinju in na Jesenicah.
V zaledje, kjer je veljal strog vojni režim, so z vlaki dovažali velike količine vojaške opreme in materiala. Bohinj je bil neposredno zaledje soškega bojišča. V Bohinjski Bistrici je bila začetna postaja ozkotirne vojaške železnice. Ta je bila del izjemno pomembne preskrbovalne poti na soško bojišče in se je nadaljevala s sistemom žičnic prek Komne. Zlasti v času priprav na 12. soško bitko jeseni 1917, znano tudi pod imenom ”Čudež pri Kobaridu”, so vojaške dobave povsem ohromile promet. Avstro-ogrske enote so bile razporejene v vseh večjih krajih okrog bojišča, na Gorenjskem v Kranju, Kranjski Gori, Bohinju in na Jesenicah.
Obiskovalce knjižnic smo v maju povabili, naj nam prinesejo fotografije, pisma, dnevnike in druge predmete, ki jih hranijo v družinskih zbirkah in so povezani s prvo svetovno vojno, posebej pa so nas zanimale zgodbe njihovih sorodnikov, ki so se bojevali na različnih frontah ali preživljali težke vojne čase v zaledju.
Gradivo smo preslikali in jim ga vrnili, originalne predmete pa so nam posodili za pripravo razstave v pritličju knjižnice, katere otvoritev je bila 30. septembra 2014. V eni od vitrin smo razstavili tudi tiskano gradivo (časnike Ilustrirani glasnik, Mohorjev koledar, Kurent, knjige na temo prve vojne), ki so izšli pred 100 leti in jih ima v svojih zbirkah Mestna knjižnica Kranj.
Od maja dalje se je v Mestni knjižnici Kranj oglasilo 30 obiskovalk in obiskovalcev, ki so želeli družinske spomine deliti z nami, v glavnem so prišli vnuki, nekaj pa je bilo tudi otrok vojakov izpred 100 let. Njihovi družinske dediščine obsegajo originalne fotografije s fronte z različnih koncev Avstro-ogrske monarhije (Galicija, Soča, Romunija), zemljevide, dnevnike vojakov, kjer so opisi vojaškega vsakdana, priznanja in medalje, ki so jih prejeli za hrabro bojevanje ali za pomoč vojnim sirotam in vdovam, črnovojne knjižnice … Dobili smo tudi nekaj predmetov iz tega časa: čutaro vojaka s soške fronte, keramično pipo za tobak, izdelano v pred 100 leti, topovsko hilzno (tulec), predelano v vazo z vgraviranim imenom dekleta, ki jo je dobila v dar …
Predvsem pa so nam pripovedovali zanimive zgodbe svojih sorodnikov, ki smo jih obudili na razstavi in na spletu.
V knjižnici smo konec septembra v 1. in 2. nadstropju predstavili tudi leposlovna dela in filme, ki so vsebinsko povezani s časom izpred 100 let.
