Naslednje obdobje, ki je zastopano v zbirki pohištva, je bidermajer, avstrijski stil, ki je bil moderen v letih 1815-1848. Meščansko pohištvo iz tega obdobja je lahkotno, ravne linije in različni furnirji s pomočjo šelakove politure pa nam pričarajo kvaliteto bivanja in ugodje ljudi. Mizarji so znali s svojo igro furniranja pričarati krasne podobe iz različnih barv furnirja. To obdobje je v zbirki pohištva bogato zastopano, saj se v zbirki nahaja 15 različnih pohištvenih kosov iz tega obdobja. V večini je pohištvo iz življenjskega prostora meščanov. Meščansko pohištvo je praviloma zmeraj furnirano in daje občutek, da so mizarji prav tekmovali med seboj, kateri bo izbral lepši in bolj poseben furnir.
V zbirki posebej izstopa bidermajerska klop, nedvomno izdelana v eni izmed dunajskih delavnic, mogoče celo v delavnici znanega Josefa Danhauserja. Klop je furnirana s furnirjem bele murve, kar je zelo velika redkost. Pred restavratorskimi posegi je bila klop delno poškodovana, manjkalo je nekaj koščkov furnirja in križnih povezav na naslonu v obliki puščic. Na sedežu klopi je v treh sedežih prepletena vitra, ki pa ni bila poškodovana in je v celoti ohranjena. Kombinacija furnirja bele murve in črnega okrasja naredi lep kontrast med temnim in svetlim.
Med pohištvom iz obdobja bidermajerja se nahaja tudi moška pisalna miza s preklopno ploščo, ki se po uporabi povleče k sebi, cela pisalna površina pa se prekrije in zaklene. Pisalnik lahko uvrstimo med zelo kvalitetne izdelke iz tega obdobja, lep mahagonijev furnir in vrhunsko izdelano kovano okovje okoli ključavnic kažeta na drag kos pohištva, izdelan okoli leta 1830.
Knjižne omare, izdelane okoli leta 1830, ki se nahajajo v zbirki, so izdelane iz korpusov mehkega lesa, furnirane s češnjevim furnirjem, sestavljene iz petih in dveh enot in so bile pripeljane iz Federalnega zbirnega centra. Pri restavriranju sem ugotovil, da nekaj enot manjka, ker je bila za predelavo, ob priliki postavljanja v nov prostor, uničena vsaj ena enota. Omare so sestojijo iz petih in dveh samostoječih omar, ki so sestavljene tvorile obsežen knjižnični prostor v enem izmed novomeških gospodinjstev. Notranjost je opremljena s policami, zato bi bilo lepo, če bi te omare zopet služile svojemu prvotnemu namenu.
Med sedežnim pohištvom se nahaja skupina štirih enakih stolov, izdelanih okoli leta 1840, furniranih z orehovim rdečkasto luženim furnirjem in tapeciranimi sedeži. Stoli so bili v zelo slabem stanju, večinoma polomljeni, enemu je manjkal kompleten naslon. Stoli so bili popolnoma obnovljeni, manjkajoči deli in naslon pa na novo izdelani iz ustreznega lesa.
Bidermajerska zofa je bila izdelana okoli leta 1840, kar strokovno imenujemo v obdobju poznega bidermajerja. Pred restavriranjem je bilo na njej enako blago kot na sedežih zgoraj omenjenih stolov. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je izvor tega pohištva enak.
Miza, furnirana z orehovim furnirjem, zavitimi nogami in deteljasto zgornjo ploščo, izdelana okoli leta 1845, prav ob koncu bidermajerskega obdobja, ima v knjižnici, zaradi svoje zgodovine, častno mesto. Pripadala je namreč pisatelju in pesniku Miranu Jarcu, po katerem se knjižnica v Novem mestu imenuje od leta 1952.
Avtor besedila Aleš Senica
