Člani odprave: Tone Škarja, vodja, Filip Bence, Borut Bergant, Tomo Česen, Janko Humar, Tomaž Jamnik, Janez Jeglič, Silvo Karo, Franc Kmez, Pavle Kozjek, Marjan Kregar, Peter Podgornik, Slavko Svetičič, dr. Damijan Meško zdravnik in spremljevalec Braco Zavnik, novinar.
To je bila še klasična odprava s ciljem preplezati prvenstveno smer, ki je potekala v ostenju Kančendzenge, po nedokončani nemški smeri in se je nadaljevala po pobočju in grebenu do zahodnega vrha. Drugi del načrta je bil tudi vzpon po severnem stebru na alpski način. V lepem vremenu so hitro napredovali in v treh tednih postavili štiri višinske tabore (5720 m, 6520 m, 7350 m in 8100 m). Do tabora 4 so se povzpeli Pavel Kozjek, Franc Knez in Silvo Karo. Proti vrhu je prva šla naveza Tomo Česen in Borut Bergant, ki sta 22. aprila in ob 16.30 dosegla vrh. Opravljen je bil prvi vzpon na Jalung Kang s severa.
Po javljanju z vrha je baza izgubila radijsko zvezo z alpinistoma. Ob sestopanju, že ob pozni uri, je Bergant, ki je plezal brez dodatnega kisika, izčrpan, brez zunanjega vzroka, zdrsnil po koluarju nad vrhnjim taborom. Česen je čez noč sam bivakiral na višini 8300 m, zjutraj pa nadaljeval sestop do tabora 3. Člani odprave kljub iskanju niso našli sledov za izginulim Bergantom. Zaradi smrti in poslabšanja vremena je bila odprava zaključena.
Načrt, da bi naveza štirih alpinistov v alpskem slogu preplezala severni steber, je ostal neizpolnjen.
Avtorica besedila: mag. Monika Rogelj
