Marija Brenčič-Jelen je rojena 28. januarja 1919 na Notranjskem v Podlipi pri Vrhniki očetu Francu in materi Mariji, po domače pri Gojerju. Pesmi je začela pisati že v ljudski šoli v domačem kraju. Po končani ljudski šoli je njene pesmi prinašal Mladi Slovenec (urednik Mirko Kunčič), nato pa Družina (urednica Marija Kmetova) – oboje nedeljska priloga Slovenca. Objavljala je še v raznih drugih listih (Gruda, Vigred, Bogoljub, Katoliški misijoni, Mala Cvetka, Naš dom, Močilnik) ter v Mohorjevem in Slovenčevem koledarju.
V letih 1938-1939 je bila gojenka Kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Veliki Loki (Trebnje), ki so jo vodile šolske sestre. Njihova razgledana predstojnica Hedvika Puntar, tudi sama pisateljica, je postala prijateljica njej in njeni družini. Med delom, molitvijo in učenjem je našla dovolj časa, da je uredila spominski zbornik
Sončni žar.
Po šoli se je 5. novembra 1939 v malološki Plečnikovi kapeli (poročal je stolni dekan, skladatelj dr. Franc Kimovec)
poročila z drevesničarjem Antonom Jelenom in šla na njegov dom h Klemšetovim v Šentilj na Štajerskem, blizu Velenja. Med vojno so mlado družino selili nacistični Nemci skupaj s komaj šestmesečno prvorojenko Hedviko. Kot po čudežu pa so se smeli vrniti iz Maribora nazaj v domačo vas. Tu se jima je rodilo devet otrok: Hedvika (1940), Anton (1942), Janez (1944), Marija (1946), Florjan (1948), Franc (1950), Jož (1952), Blaž (1955) in Ivanka (1958).
