Da se je odločil za poklic fotografa, ne preseneča, saj je imel kar dva učitelja, očeta in mojstra Verderberja. Znanje, ki ga je pridobil pri obeh, je združil s svojim talentom in inovativnostjo. Sposobnosti, ki jih je imel, je znal dobro izkoristiti. Popravljati je znal glasbene instrumente, navdušen nad igranjem violine je ustanovil ansambel Fidelitas, kasneje še salonski orkester. Kot pevec (tenor) je skupaj z ženo sodeloval v zboru (Gottscheer Sängergruppe), ki ga je vodil dr. Roland Arko. Svojo izbranko Edeltraud Scheschark je spoznal v Kočevju, združila ju je ljubezen do glasbe. Poročila sta se v Kočevju 5. novembra 1929. Z očetovo pomočjo si je uredil dom in fotografski atelje v hiši Kočevje št. 132 (danes Cankarjeva ulica 12), ki je stala v neposredni bližini domače hiše.
V Kraljevini Jugoslaviji se je udeleževal raznih fotografskih razstav in na en izmed njih dobil srebrno nagrado (v Zagrebu). V časopisih in ostalih tiskanih medijih – Slovenec, Gottscheer Kalender, Ilustrirani Slovenec (tedenska priloga Slovenca), Novice v slikah (priloga Domoljuba in Slovenskega gospodarja) – je začel objavljati svoje fotografije, v nekaterih časopisih pa fotoreportaže. Tudi marsikatera razglednica Kočevja in Kočevske iz obdobja med obema vojnama je delo njegovih rok. V letih 1930-1941 je bil Josef Dornig ml. najplodovitejši fotograf na Kočevskem, zato je iz tega obdobja ohranjenih tudi največ njegovih fotografij, fotorazglednic in drugega fotografskega gradiva.
Ob začetku druge svetovne vojne se je Josef Dornig na pobudo političnega vodstva kočevskih Nemcev tako kot večina Kočevarjev odločil za preselitev v rajh na ozemlje med Krko, Savo in Sotlo. Tako se je pozimi leta 1941/42 z družino in ostarelimi starši naselil v Brežicah (Rann). Naključje je hotelo, da je imel svoj fotografski atelje v hiši brežiškega fotografa Bavca, ki j bil med drugo svetovno vojno izseljen v Nemčijo. Aprila 1945 oa so bili Dornigovi zopet na »begu«. Josef Dornig ml. je z enim od zadnjih prevozov srečno rešil družino in sebe, fotografskega gradiva pa žal ne. Ostalo je v Brežicah in se porazgubilo.
Dornigovi so se kot begunci naselili v Gradcu, kjer še živita Josefova žena Edeltraud in hčerka Brigitte. V mesecih težkih odločitev, ki so sledili, je Josef Dornig ml. ohranil družino, sebe in dostojanstvo. Vztrajal je v svojem poklicu in bil zaposlen v firmah Foto Erben, Elvira in Alfred Wall. Umrl je 29. decembra 1983 v Gradcu, kjer je tudi pokopan. (Matko Matjaž: Iz fotografske dediščine Kočevarjev, 5 fotografov Kočevarjev, Koprivnik, Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, 2010).
V digitalni zbirki si lahko ogledate 25 fotorazglednic, katerih avtorja sta Josef Dornig mlajši in njegov oče Josef Dornig starejši. Fotorazglednice prikazuje Kočevje med obema vojnama; utrip mesta in način takratnega življenja.
