16. oktobra 1887 je v Pragi umrl Gustav Adolf Lindner, pedagog

Kot gimnazijski profesor je med letoma 1851 in 1855 delal na Češkem, zaradi strokovno in nacionalno liberalnih nazorov pa so ga v letu 1855 prestavili v Celje. V Celju – trdnjavi Nemštva na jugu – je ostal vse do leta 1871. Disciplinski ukrep njegovega odprtega duha seveda ni mogel zadušiti; njegova razgledanost, metodičnost dela in ustvarjalska energija so navezali strokovne stike po vsej Evropi, predvsem pa zaznamovali duhovna obzorja njegovih učencev in mesta ob Savinji.
Svoja pedagoška spoznanja je posredoval v številnih predavanjih za učitelje in starše in požel mnogo priznanj. Predaval je o šolskem sistemu, sodobnih vzgojnih prijemih, o razmerju med šolo in javnostjo, o psihologiji mladega človeka itd. Pri tem se je opiral na znane strokovne avtoritete – Herbarta in Komenskega – ter na njuni podlagi gradil svoje lastne teorije.
V Celju je delal skoraj 17 let in objavil številna pomembna strokovna dela v nemščini ali češčini. Prispeval je še številne razprave in strokovne članke v strokovne revije.
Leta 1871 so njegova dela doživela posebno priznanje na svetovni razstavi v Londonu, isto leto pa se je vrnil na Češko in leta 1872 postal direktor učiteljišča v mestu Kutna Hora. Ustanovo je s svojimi bogatimi strokovnimi izkušnjami vodil 10 let in jo razvil v eno najboljših tovrstnih šol v monarhiji.
Lindnerja stroka vrednoti ne le kot najpomembnejšega češkega pedagoga po Janu Amosu Komenskem, ampak ga uvršča med najpomembnejše pedagoge slovanskega rudu nasploh.

Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lindner-gustav-adolf/