15. februarja 1983 je v Radljah ob Dravi umrl Ivan Škafar, duhovnik in zgodovinar

Naslednjega leta je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil že leta 1935 ordiniran. Zatem je eno leto kaplanoval v župniji Prevalje in eno leto pri Sv. Juriju ob Taboru, v letih 1938-1940 pa služboval kot izseljeniški duhovnik za prekmurske sezonske delavce v Vojvodini in Nemčiji. Po vrnitvi je prevzel kaplansko službo v Slovenskih Konjicah. Leta 1941 so ga Nemci zaprli (Maribor, Rajhenburg, Zagreb), po izpustitvi pa je, kot drugi mladi prekmurski duhovniki, služboval v notranjosti Madžarske, med leti 1941 in 1942 je kaplanoval v Alsóságu, nato eno leto v Karakóju in še dve v Szepetneku. Po koncu vojne, sredi leta 1945, se je vrnil v Slovenske Konjice in istega leta postal župnijski upravitelj župnije Kebelj na Pohorju, kjer je ostal do poletja 1959. V tem času, od decembra 1949 do marca 1953, je bil znova zaprt, kar mu je trajno načelo zdravje. Tudi zaradi tega je ostala njegova disertacija v predalu (objavljena leta 1979 kot Prekmurski del beksinskega arhidiakonata do leta 1400 v zagrebški publikaciji Croatica christiana periodica III). Leta 1959 je bil imenovan za župnijskega upravitelja in župnika v Radljah ob Dravi in za dekana vuzeniške dekanije. Delo je opravljal do leta 1976, ko se je upokojil in se naselil v Radljah v domu, ki sta si ga zgradila s sestro. Kolikor mu je zdravje dopuščalo, se je posvečal znanstvenemu delu, kar mu je bilo tudi sicer blizu vse življenje. Pokopan je v Bratoncih.

V zgodovino se je trajno zapisal s tiskom Bibliografija prekmurskih tiskov od leta 1715 do 1919 (SAZU, 1978), kot tudi z drugimi deli, v katerih je osvetljeval pretekla dogajanja rodnega Prekmurja, sezonstvo in misijonarje, posegal pa je tudi na področje splošne, slovstvene in cerkvene zgodovine.

 Viri:

https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/skafar-ivan/

Pomurski muzej Murska Sobota – Bibliografija Ivana Škafarja