Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
5. februarja 1919 je v Novem mestu umrl Rihard Dolenc, sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist. Rodil se je 31. januarja 1849 v Podbrjah (Podnanos).
Rihard Dolenc se je rodil na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah (Podnanos). Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, realko v Ljubljani in zaključil v Gorici. Že od otroštva je čutil veselje do narave, kmetijstva in vinogradništva, zato si je izbral študij na višjih kmetijskih šolah. Po končanem študiju je prevzel ravnateljstvo novoustanovljene dvoletne slovenske kmetijske šole na Slapu pri Vipavi(1873), s katero se je leta 1886 preselil na graščino Grm pri Novem mestu in jo zelo uspešno vodil vse do upokojitve leta 1907. Ker primernih učbenikov ni bilo, je kar sam napisal vse učno gradivo. Kmetijska šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Napisal je veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki se je takrat začelo razvijat. Kot samostojne publikacije so izšle Sadjarstvo ali ovočarstvo (1887), Navod, kako naj se češplje suše in slivovec kuha (1872), Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti (1888, 1891).
S temeljito izobrazbo v vseh gospodarskih panogah, z izredno ljubeznijo za teoretski in praktični napredek slovenskega kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva in čebelarstva ter z dobro organiziranim pedagoškim delom in s številnimi objavljenimi strokovnimi članki v domačih in tujih poljudnih in strokovnih časopisih je Rihard Dolenc veljal za gospodarskega strokovnjaka najvišje stopnje ne le doma, marveč v vsej avstroogrski monarhiji. Na pivškem taboru (Kalec pri Zagorju, 1869) je govoril o ukrepih za izboljšavo sadjarstva in vinogradništva na Vipavskem. Bil je urednik in nekaj časa tudi založnik gospodarskega štirinajstdnevnika Kmetovalec. Za humoristične liste Škrat, Rogač in Brus je pisal šaljive zgodbe in jih sam tudi ilustriral. Napisal je tudi veseloigro Idrijčani na Mali Šmaren v Logu.
Prispevke, tako strokovne kot leposlovne narave je občasno tudi podpisoval s kraticami D in R.D.
V letih 1874-86 je vodil podružnico Kmetijske družbe za Vipavsko, bil je organizator kmetijskih in vinskih razstav, prirejal je strokovna predavanja in poskrbel za dobavo kmetijskih strojev, orodja in drugih potrebščin. Izumil je tudi poseben tip sadne sušilnice.
Rihardu Dolencu je leta 1999, ob 150-letnici rojstva in 80.letnici smrti, krajevna skupnost Podnanos postavila na trgu v Podnanosu doprsni kip.
Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dolenc-rihard/
Avtorica gesla: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
