Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
29. maja 1830 se je v Mengšu rodil Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar. Umrl je 14. julija 1905 v Novem mestu.
Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Tako se je s 37-imi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah.
Pisal je zelo lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe. Trdinovo Zbrano delo obsega dvanajst knjig, ki jih je opremil prof. Janez Logar s temeljitimi, izčrpnimi opombami in tako opravil delo, ki ga je pred njim pripravljal, pa ne dokončal dr. Alojz Turk, novomeški gimnazijski profesor. Dela: Zgodovina slovenskega naroda (1866), Moje življenje, Verske bajke na Dolenjskem, Izprehod v Belo krajino, Bachovi huzarji in Iliri (spomini na Trdinovo službovanje na Hrvaškem) itd. Po drugi vojni smo v knjižni izdaji dobili tudi Trdinove zapiske s potovanj pod naslovom: Podobe prednikov. Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879. I–III. Ljubljana, Založba Krt, 1985. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.
Vir: http://www.nm.sik.si/si/eknjiznica/bioleks/
Priporočamo:
– Janez Trdina (1830 – 1905)
