Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
8. februar 1895 – izšla prva številka Planinskega vestnika
Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja. Slovenske ljubitelje gora razveseljuje že več kot 120 let. Planinski vestnik se je kot glasilo Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani v svoji prvi številki, ki je izšla 8. februarja 1895, predstavil javnosti z naslednjim programom: »Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor ‘Sl. pl. dr.’ od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Mlado Slovensko planinsko društvo je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije.
Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Skupaj s prvimi redkimi bralci je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje … in pozneje podoživljal drznost prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih sveta. Planinski vestnik se je veselil ob postavljanju pomembnih zgodovinskih mejnikov in iskreno žalostil ob tragiki, neizbežnem delu vseh uspešnih zgodb.
»Planinski vestnik predstavlja ogledalo 120-letnega dogajanja na slovenski planinski sceni. V njem je shranjen celoten zbir znanj, s katerim je naša planinska organizacija uspešno previharila vse čeri v obdobju svojega dolgega obstoja. Ta znanja so danes vredna ravno toliko kot dobra kuharska knjiga na polici; koristna je le tedaj, ko je v uporabi – in tega se zaveda vsak dober kuhar. Naša je še popolnejša. V njej bodo ostale zapisane tudi ponesrečene jedi, iz katerih bodo lahko nauk črpale prihodnje generacije planincev,« ob častitljivem jubileju poudarja Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001, ki osvetli tudi današnjo vlogo revije: »V slovenskem medijskem prostoru ima Planinski vestnik pomembno kulturno in strokovno vrednost, ki privablja širok krog bralcev, tudi tiste, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Če pogledamo še širše, je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij.«
»Planinski vestnik je v svoji bogati zgodovini uspešno združeval vsebine, ki so zanimive za širok krog ljubiteljev gora, z vsebinami, ki so pomembne za planinsko organizacijo. Verjamem, da bo Planinski vestnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmerje med raznovrstno planinsko tematiko in tako še naprejostal osrednja slovenska revija s področja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije – in to bi tudi bila moja osrednja želja ob 120-letnici revije. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so od začetkov do danes kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju spoštljive tradicije Planinskega vestnika,« 120-letnico Planinskega vestnika pozdravlja predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik.
Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih svojega 120-letnega izhajanja ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev. Objavljal je raznovrstne vsebine: informacije o najpomembnejših dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih pa do športnih, odpravarskih in drugih, znanstvene in poljudnoznanstvene članke iz zgodovine planinstva, orografije, meteorologije, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene. Danes poskuša Planinski vestnik bralca »s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovjem in odlično fotografijo kulturno izobraževati, osvešča ga v okoljevarstvenem duhu in z zgodovinskimi članki pomembno prispeva k poznavanju slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti. Z opisi izletov v sredici revije pa ga varno usmerja na planinskih poteh, kar je za vsakega obiskovalca gorskega sveta pravzaprav najpomembneje,« izpostavlja član uredniškega odbora Dušan Škodič v kratkem zgodovinskem orisu Planinskega vestnika, ki ga lahko v celoti preberete na koncu sporočila.
V letu 2012 se je po dobrih desetih letih končal projekt digitalizacije vseh številk Planinskega vestnika. Danes so vsi izvodi od leta 1895 naprej dostopni v formatu PDF na spletni strani www.pvkazalo.si, kjer je v veliko pomoč tudi iskalnik po posameznih objavah. Od januarja 2010 revija izhaja v velikem formatu A4, s čimer so bralci poleg kakovostne vsebine dobili bogatejšo grafično podobo z boljšimi fotografijami. Zaradi moderne zasnove, ki sledi svetovnim gibanjem tovrstnega založništva, ponovno doživlja nov, mladosten vzpon. Ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem … ali zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje izpolnjeni. Zato je za marsikoga nepogrešljivi spremljevalec med gorami in doma.
Pripravila: Manca Čujež
Vir: https://www.pzs.si/vsebina.php?pid=179
Priporočamo: https://planinskivestnik.com/arhiv/
