Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem.
Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih.
Odsek med Bujami in Porečem je bil odprt kasneje, 15. decembra istega leta (Brate, 2007).
Porečanka je prebivalcem zahodne Istre v letih pred 1. svetovno vojno prinesla razcvet in gospodarski napredek. Po njej so prevažali kmetijske pridelke, ki so se prodajali na tržaški tržnici, pa tudi ribe, sol, kemične izdelke in kamne. Po njej so pretovorili tudi ogromne količine vina, zato so Parenzani Slovenci pravili tudi »vinska železnica«, Italijani pa kar neposredno »pijanec« (Brate, 2007).
Načrte za nadaljnjo posodobitev železnice je prekinila 1. svetovna vojna, bolj pa so njeno prihodnost zaznamovali dogodki po njej. Italijanska oblast je pričela postopoma zamenjevati avstro-ogrsko. Na lokomotivah, vozovih in vagonih so ostali zgolj italijanski napisi (Roselli, 2002), umaknjeni so bili trojezični napisi, prav tako so bili tudi vozni redi le še v italijanščini (Brate, 2007). 1. julija 1924 so progo Trst-Poreč vključili v nacionalno mrežo Državnih železnic (Ferrovie dello Stato) in na vozove napisali oznako F.S. (Roselli, 2002), sedež družbe Lokalne železnice Trst-Poreč pa so leta 1926 iz Dunaja preselili v Pulj (Brate, 2007).
Več: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/porecanka-parenzana-postaje-postajalisca-viadukti-na-slikarskih-platnih-giulia-ruzzierja.html
