Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
14. decembra 1940 je v Beogradu umrl Anton Korošec, slovenski politik in teolog. Rodil se je 12. maja 1872 (Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici – zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici).
Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Na Ptuju se je vpisal v nižjo gimnazijo, nato na višjo v Mariboru, kjer je nadaljeval študij teologije. Od gimnazijskih let je objavljal svoje prispevke v Slovenskem gospodarju in Slovencu. Urejal je list Lipica (1892-1896). V mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Kot kaplan je delal na Sladki gori pri Ponikvi (1896-1897) in v Marenbergu (1897-1898). Leta 1898 ga je škof poklical za prefekta dijaškega semenišča v Maribor, kjer je ostal štiri leta. Nato je nadaljeval teološki študij na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1905 promoviral doktorat
Leta 1898 je postal urednik Slovenskega gospodarja. Ob ustanovitvi štirinajstdnevnika Naš dom leta 1901 je bil nekaj časa urednik le-tega. Istega leta je bil v Slovenski Bistrici ustanovni občni zbor Katoliškega političnega društva, na katerem je zahteval »ustanovitev odločno slovenske in katoliške kmečke stranke«. 29. maja 1906 je bil prvič izvoljen v dunajski državni zbor, kjer je ostal do propada avstro-ogrske monarhije. 21. januarja 1906 je bil soustanovitelj politične stranke za Štajersko – Slovenske kmečke zveze za Štajersko (SKZ). Zveza je 1909 zmagala na štajerskih deželnozborskih volitvah in Korošec je postal predsednik Slovenskega kluba v Gradcu. Zahteval je, da se slovenski del Štajerske in Koroške združi z ostalimi slovenskimi deželami v eno upravno enoto. Bil je podpredsednik Slovensko-hrvatskega kluba; ob odstopu dr. Šuštaršiča 1914 je bil izvoljen za predsednika. Leta 1917 je bil ustanovljen Jugoslovanski klub in dr. Korošec je kot osrednja politična osebnost postal predsednik kluba. 30. maja 1917 je v imenu Jugoslovanskega kluba podal v državnem zboru majniško deklaracijo. Avgusta 1918 je ob ustanovitvi slovenskega Narodnega sveta postal predsednik le-tega. Nato je nekaj tednov pozneje postal še predsednik Narodnega Viječa. Novembra 1918 je v Ženevi s Pašičem sklenil ženevski pakt s katerim sta postavila temelje za ureditev jugoslovanske države. Decembra se je formirala prva jugoslovanska vlada v kateri je zasedel mesto podpredsednika. 27. julija 1928 je postal ministrski predsednik. V obdobju 1933-1934 je bil interniran, ko je leta 1932 v Slovenskih punktacijah objavil zahteve Slovencev po avtonomni Sloveniji. Po vrnitvi iz konfinacije je postal notranji minister Kraljevine Jugoslavije (1935-1938). Pridružil se je novi stranki Jugoslovenski radikalni zajednici in postal njen podpredsednik. Spomladi 1940 je postal minister za prosveto.
Vir: https://www.ukm.um.si/koro-ec-anton
Priporočamo tudi:
– https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi290163/
