Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
22. avgusta 1976 je v Celju umrl Fran Roš, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik. Rodil se je 14. januarja 1898 v Kranju.
Po končani osnovni šoli ter gimnaziji v Celju je najprej vpisal pravo v Zagrebu, po dveh semestrih pa se je preusmeril v učiteljski poklic in leta 1919 v Ljubljani opravil dopolnilno učiteljsko maturo. Kot učitelj je delal v Preboldu (1919/25) in Celju (1925/41), med vojno je bil izseljen v Srbijo, po vojni pa se je spet za stalno vrnil v Celje.
Literarno pot je začel kot član krožka Kondor, ki je v letih 1913/14 pod vodstvom generala Maistra združeval narodno radikalne celjske gimnazijce. Zaradi ostrih protiavstrijskih stališč (ciklostirani list Savinja) si je kmalu nakopal težave z oblastmi, zaradi nespornega literarnega talenta pa je kmalu začel objavljati tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovanu, kot učitelj pa tudi v levo usmerjeni Svobodi in Domačem prijatelju.
Po preselitvi v Celje je postal eden od stebrov kulturnega, narodnostnega in političnega življenja v mestu.
Ustvarjal je tako za odraslo kot za otroško publiko. Od zgodb velja omeniti vojno povest Zvesta četa (1933), v kateri je oblikoval podobo svoje generacije, podobne pa so zbrane pod naslovom Korporal Huš in druge zgodbe. Ob prvem Celjskem kulturnem tednu je napisal besedilo Himna Celju (1938), ki ga je uglasbil Karlo Sancin, v sodelovanju z glasbenikom Ristom Savinom pa je napisal libreta za operi Gosposvetski sen (1921) in Matija Gubec (1923).
Iz časa njegovega pregnanstva izhajajo Pesmi iz ječe in pregnanstva ter zbirka spominov Slovenski izseljenci v Srbiji 1941–1945. Omeniti velja tudi njegove tehtne članke o Rudolfu Maistru, Franju Malgaju, Srečku Puncerju itd. v celjski publicistiki.
Velik del njegove ustvarjalnosti pa je bil namenjen otrokom. V revijah Zvonček, Vrtec, Naš rod, Galeb in Kurirček je objavil vrsto pesmi in črtic, v knjigah pa so izšle povesti Medvedek Rjavček (1929 in 1931), Juretovo potovanje (1939), Letalec Nejček (1972) in Vid Nikdarsit (1976). Otrokom je namenil tudi igri Ušesa cesarja Kozmijana (1948) in Desetnica Alenčica (1951), odraslim pa komedijo Mokrodolci (1946).
Za svoje delo je prejel številna odlikovanja, leta 1955 je postal tudi častni meščan Celja.
Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.
