25-letnica delovanja založbe Umetniški kabinet Primož Premzl

Na naslovu Slovenska ulica 8, Maribor, kjer je sedež zložbe Umetniški kabinet Primož Premzl, domujeta tudi galerija in zasebna domoznanska zbirka, srce in motor vseh dejavnosti pa je Primož Premzl. In prav ta umetniški kabinet že celi dve desetletji in pol poznavalsko predstavlja in zastopa kulturno dediščino Maribora. Od leta 1992, ko je Premzl ustanovil svoje založniško in galerijsko podjetje, se je nabralo zavidljivo število dosežkov. Leta 1986 je sicer končal študij fizike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, vendar se nato fiziki ni posvetil, saj ga je neutrudnost zbiralca mariborskega domoznanskega gradiva popeljala v svet umetnosti in založništva. Postal je več kot prepoznaven založnik, urednik, publicist, galerist in domoznanec ter vsestranski kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine. Doslej je založil in izdal 50 knjig s področja umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Med njimi izstopa popolni faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Umetnostnozgodovinski vodnik po Mariboru in okolici, ki ga je souredil in izdal, pa je bil razglašen za najkakovostnejši priročnik leta 2000. Leta 2004, ob 750-letnici mesta, so izšle Mariborske vedute, delo, ki je nastajalo enajst let in je najbolj dognana in najrazkošnejša monografija o nekdanjem Mariboru ter hkrati pravi založniški podvig. Delo Primoža Premzla je tudi natis v svetovnem merilu neponovljive Zbirke ampelografskih upodobitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja, ki jo hrani Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Med ostalimi je založil in uredil monografijo dr. Mateja Klemenčiča Francesco Robba – Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani, ki so jo poznavalci uvrstili med pet najpomembnejših knjig s področja domačega družboslovja, humanistike in esejistike, izdanih na Slovenskem leta 2013. Zelo bogata je tudi Premzlova zasebna domoznanska zbirka, kar zadeva zemljevide Štajerske od 16. do konca 19. stoletja, je verjetno ena najbogatejših pri nas, vključuje pa tudi več kot 10.000 starih vedutnih grafik, načrtov, risb, fotografij in razglednic. Premzlovo zbirateljstvo se je začelo že med študijem leta 1983. Najprej je zbiral stare fotografije in razglednice Maribora, potem pa je zbirko zlagoma nadgrajeval in širil še s področji poštne zgodovine, drobnih tiskov, plakatov, knjig in drugega, vsega v neposredni povezavi z Mariborom in njegovo okolico. Kot soavtor, zbiralec in urednik je Premzl založil serijo bibliofilskih albumov vedut slovenske Štajerske: leta 1999 Staro Kaiserjevo suito s podobami iz let 1824–1833, skupaj z zemljevidi celjskega in mariborskega okrožja, v 600 izvodih, leta 2006 knjigo upodobitev gradov, izbranih iz Vischerjeve Topographia Ducatus Styriae (1676–1703), v 500 izvodih, in leta 2015 še Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, iz druge polovice 19. stoletja, v le 75 izvodih. Vse izdaje so plod večletnih skrbno vodenih projektov, zato so danes upravičeno v širšem slovenskem merilu nadvse dragocen vir podobe naših krajev v 17. in 19. stoletju. Leta 2011 je nastala monografija ob petindvajsetletnici podeljevanja Glazerjevih nagrad. V njej je v besedi in sliki predstavljenih 105 nagrajencev, ki so zadnjih štirideset let občutno vplivali na kulturno podobo Maribora. Zelo zagnano raziskovalno je Primož Premzl speljal projekt ob 120-letnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga (1892–1929), pionirja vesoljske tehnike, ki je v Mariboru preživljal otroštvo. V okviru tega je bila tudi razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor. To sodelovanje Umetniškega kabineta Primoža Premzla in Univerzitetne knjižnice Maribor pa ni bilo edino. V plodnem sodelovanju je leta 2016 potekal tudi edinstveni projekt Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866, ki je javnost opozoril na leta 1827 v Mariboru rojenega najslavnejšega pomorskega poveljnika habsburške monarhije, leto pred tem pa predstavitve vseh treh albumov podob in pogledov na kraje slovenske Štajerske. V sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor so potekale predstavitve vseh treh zgodb podob in pogledov na kraje slovenske Štajerske. Tako seveda ni naključje, da je Primož Premzl v tem letu ponovno gost UKM. V letu 2016 je namreč razstava Podobe slovenske Štajerske, kot plod uspešnega sodelovanja gostovala tako na Ptuju, v Laškem in tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ob 25-letnici delovanja se Umetniški kabinet Primož Premzl danes torej ponovno vrača v Univerzitetno knjižnico Maribor, kjer je Primož Premzl kot zelo prepoznaven mariborski založnik, urednik, galerist, publicist in zbiralec domoznanskega gradiva zmeraj dobrodošel. Za svoje delo je vsestranski kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturne dediščine Primož Premzl prejel dve Glazerjevi listini, leta 2002 in 2012, kar potrjuje dejstvo, da bi bilo mariborsko kulturnozgodovinsko pričevanje znatno skromnejše.

Gabrijela Kolbič, UKM