Zgodovinski arhiv na Ptuju vas v torek, 20. decembra 2016, ob 12. uri vabi na otvoritev zgodovinske razstave Iz zraka: razvoj zračne fotografije v njenem pionirskem obdobju prve svetovne vojne.
Razstava je nastala v sodelovanju z zgodovinarjem Markom Štepcem in Muzejem novejše zgodovine Slovenije v okviru mednarodnega projekta »POLJA RDEČEGA MAKA«, Velika vojna v odsevu sodobne fotografije, v organizaciji Centra za sodobno fotografijo – Photon, Ljubljana. Projekt hkrati obravnava vlogo fotografije v zgodnjem 20. stoletju, ko se je razvila zračna fotografija in vzpostavljalo fotoreporterstvo, in danes, ko so v digitalni dobi ponovno aktualna vprašanja o cenzuri, nadzoru in propagandi.
Na otvoritvi se nam bosta pridružila in spregovorila Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Dejan Sluga, direktor Centra za sodobno fotografijo Photon in vodja mednarodnega projekta »Polja rdečega maka«.
Iz zraka
V množici mobiliziranih vojakov, ki so morali poleti 1914 zapustiti svoje domove in oditi na bojišča, so bili tudi številni amaterski in poklicni fotografi. Nekateri so se zavedali neponovljivosti in pomena dogodkov, ki so jih doživljali, in so jih skušali ohraniti s pomočjo fotografskega aparata na fotografskem papirju in steklenih ploščah. Prva svetovna vojna je bila tako prva vojna, ki so jo res množično fotografirali. Fotografi so bili kljub velikemu tehničnemu razvoju fotografije in fotografskega gradiva pri izbiranju motivov pogosto še vedno omejeni na bolj statične prizore, saj so se 35 mm fotoaparati z vsemi tehničnimi prednostmi za fotoreporterje razvili šele v 20. letih minulega stoletja. V tehničnem smislu se je v času vojne izjemno razvila letalska oziroma takoimenovana zračna ali izvidniška aerofotografija. Slednja je bila takrat pomembna tehnična in fotografska novost pri načrtovanju vojaških operacij, saj je omogočala neposredno informacijo o nasprotnikov položajih in utrdbah. Pri tem niso bili pomembni le izvidniški piloti in fotografi kakršna sta bila v slovenskem prostoru Janko Vertin in Rudolf Beno Hammerlitz, ampak tudi fotografski laboratoriji, in v njih zaposleni fotografi, ki so na tleh pripravili fotografske plošče in jih posnete razvili in dopolnili s tehničnimi in geografskimi podatki. O postopku snemanja izvidniških, »zračnih fotografij« je Janko Vertin zapustil pričevanje, ki se je ohranilo v zapisu raziskovalca zgodovine slovenske fotografije Mirka Kambiča: »Kot pilot nisem imel neposrednega stika s kamero. Vse so uredili fotografi laboranti na letališču. Kamera je bila pod letalom, ob strani letala je bil montiran vizir. S sedeža sem gledal v mali ekran, sprožil pa sem kamero s potegom petelina ali ročke. Gorišnice so bile od 50 do 120 cm. Ko sem pristal, so laboranti sneli kamero, plošče razvili in napisali podatke: letalo, datum, številka posnetka pa tudi višino in gorišnico.« V fotografski zbirki Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, sta se poleg posameznih fotografij iz romunskega bojišča, ki jih je na svojih poletih posnel legendarni pilot in fotograf Rudolf Benno Hammerlitz, ohranila dva albuma izvidniških posnetkov iz bojišča ob reki Piavi in posamezne aerofotografije neznanih avtorjev. Na razstavi »Iz zraka«, predstavljamo izbor fotografij, ki bodo prvič predstavljene širši javnosti.
mag. Marko Štepec, muzejski svetnik
