Aprila in maja 2014 bo v Slovanski knjižnici na Einspielerjevi 1 na ogled razstava o Navju za Bežigradom, kakor ga predstavljajo knjige in številni časopisni in revijalni članki in zapisi, ki jih hrani Slovanska knjižnica. Razstava, ki jo je pripravil bibliotekar Gašper Hudolin, je postavljena v 2. nadstropju pred veliko čitalnico.
Navje je staro ljubljansko pokopališče zaslužnih mož: umetnikov, znanstvenikov in političnih delavcev. Razvilo se je ob cerkvi sv. Krištofa za Bežigradom, ki jo je v začetku 18. stoletja sezidal G. Maček in sredi 18. stoletja povečal c. Zulliani. Pokopališče je bilo blagoslovljeno 1779 in se je postopoma širilo proti vzhodu. Po odprtju pokopališča sv. Križ (Žale)1906 je bila nadaljnja uporaba starega pokopališča pod vprašajem. Arhitekt Jože Plečnik je po vzoru praškega pokopališča Višehrad pripravil več predlogov, 1932 pa si je zamislil novo cerkev, slovenski Panteon ali Hram slave, ki naj bi stala na starem delu pokopališča v osi glavnega vhoda. Ta zamisel se ni uresničila in je zgolj povečal staro cerkev s prizidkom, posvečenim sv. Cirilu in Metodu. V letih 1936 – 1938 so nekatere najstarejše grobove oziroma nagrobnike premestili na vzhodni del pokopališča in po načrtih Iva Spinčiča, Jožeta Plečnika in vrtnarja Antona Laha ob ohranjenih arkadah uredili pokopališki park, ki je tedaj dobil ime Navje. V začetku petdesetih let so zaradi načrtovane gradnje Gospodarskega razstavišča najstarejši del Navja, nekaj grobov in staro baročno cerkev sv. Krištofa uničili. Navje je zgodovinski in memorialni spomenik in spomenik oblikovane narave. Status kulturnega spomenika ima od leta 1987. Zraven pokopališča se nahaja Severni mestni park Navje. Na Navju so zadnje bivališče našli Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, ljubljanski župan Janez Nepomuk Hradecky in njegova družina, Jernej Kopitar, Ivan Grohar, Emil Korytko, Janko Kersnik in številni drugi pomembni Slovenci.
Razstava predstavlja zapise o Navju v knjigah, časopisju in revijah, ki jih hrani Slovanska knjižnica. Od časopisov omenimo zapise v Slovanu, Slovenki, Bleiweisovih Novicah, Domoljubu, Kroniki slovenskih mest (1938), iz 80. let je glasilo Zbor občanov iz bežigrajskega okoliša (na voljo na Digitalni knjižnici Slovenije), več člankov je še iz Dela, Dnevnika in Slovenca (1994).
Vir: Tabla pred vhodom na pokopališče in nagrobni napisi.
Lit.: Damjan Prelovšek: Navje. V: Enciklopedija Slovenije, 7. zv. (Marin – Nor), str. 346. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1993.
