Jožko se je kot peti otrok rodil 12. avgusta 1885 na Radovici. Umrl pa je 1. novembra 1966. V bojih za severno mejo je imel topničar Slobodnik, ki je bil po činu artilerijski podpolkovnik, pomembno vlogo, saj je ob prevratu leta 1918 vodil slovensko vojsko v obeh topniških polkih v Mariboru in na desnem bregu Drave. Ob razpadu Avstro-Ogrske je ukrepal na lastno pest. Rudolf Maister je imel o Slobodniku dobro mnenje. Med drugim zapisal, da je Jožko Slobodnik »s krepko samozavestjo preudarno vodil prve dni po prevratu sam vse službene posle združenih slovenskih ostankov poljskega havbičnega polka št. 106 in poljsko topniškega polka št. 128. Stotnik Edvard Vaupotič, ki je poveljeval enotam na levem bregu Drave, je postal »valpet« Maribora severno od Drave, Slobodnik pa »oslobodnik« mestnega dela južno od nje. To hitro »zavojevanje « Maribora se je moglo izvesti samo zato, ker so naši, sicer maloštevilni, zato pa tem bolj narodno zavedni in požrtvovalni in junaški prevratni vojaki – dobrovoljci, Vaupotičevi in Slobodnikovi, v skupnem prizadevanju sočasno »započeli« svojo zgodovinsko domovinsko obrambno dolžnost. Drug brez drugega bi ne uspeli v tem pomembnem delu. Slobodnikovi topničarji so bili s prav majhno izjemo sami Kranjci.«
Doslej še ni bila dovolj raziskana in ovrednotena Slobodnikova vloga v času, ko se je v prelomnih trenutkih ob koncu prve svetovne vojne rojevala slovenska državnost in formirala slovenska država v okviru države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo pa je, da če generala Maistra uvrščajo med najpomembnejše Slovence, je Slobodnik prav gotovo eden pomembnejših Belokranjcev.
Državnega praznika 23. novembra, dneva Rudolfa Maistra, so se leta 2015 spomnili z odkritjem spominske plošče Maistrovemu borcu Jožku Slobodniku. Ploščo so na pobudo Belokranjskega društva general Maister pritrdili na pročelje njegove rojstne hiše.
Vir: Dolenjski list
Fotografija: Niko Vukmanič
