Radko Dobrajc je, kot je zapisal pisatelj Stane Terčak, svojo dolgoletno in uspešno nogometno kariero pričel kot šestnajstletni mladenič, ko je leta 1934 prvič zaigral v članskem moštvu ISSK Celje (Prvi Slovenski Sport Klub Celje). V takratni Kraljevini Jugoslavije sta ga vabila v svoje vrste nogometna kluba zagrebški Gradjanski in beograjski BSK, ki sta sodila v sam evropski nogometni vrh.
Sicer pa je bil Radko po drugi svetovni vojni uspešen tudi kot nogometni trener. Spominjam se, da smo pred začetkom tekme v garderobi igralci stopili v krog, položili roke na njegovo, on pa nam je v kratkem in zanosnem govoru naročil, da naj častno in zmagovito zastopamo plavi celjski dres in mesto Celje. Po večerji v gostilni Ojstrica pa smo na Radkovo pobudo skupaj zapeli klubsko himno Hej bratje čili, ki jo je spesnil učitelj Jože Zupanek, uglasbil pa slovenski skladatelj in zborovodja Radovan Gobec. Izpostaviti še velja, da je bil Radko Dobrajc vso nogometno kariero popolni amater, kar je tudi sam vedno s ponosom poudarjal.
Zanimivost:
Portretno fotografiranje športnikov je bilo v takratnih časih zelo redko, bolj običajno je bilo, da so se pred fotografski objektiv postavila celotna moštva.
Fotografijo (iz zapuščine Radka Dobrajca) in besedilo je prispeval Rudi Škedelj.
