Teta Krista. Letos je 100 let od njenega rojstva. Doživela in preživela jih je častitljivih 85.
Rojena v imoviti zgornjepivški družini s 14. otroki, je bila že kot punčka odposlana po izobrazbo v Trst. In tam je živela 70 let. Izučila se je za bolnišnično otroško negovalko in ob tem delu, ki se mu je predajala z veliko potrpežljivostjo in ljubeznijo, morda tudi zato, ker svojih otrok ni imela, je vztrajala vso svojo delovno dobo. Slika iz leta 1937 jo kaže kot 19-letno tržaško gospodično. A vsa leta je prebivala kot skromna podnajemnica, največ v tržaški opazno slovenski soseski Sv. Jakob. Šele na stara leta si je s prihranki kupila stanovanjce v novozgrajenem stolpiču, in sicer v še zmeraj poudarjeno slovenskem tržaškem predmestju Sv. Ivan, In v tem svojem gnezdecu, kot mu je rekla, se je počutila srečno. Vse dokler ji niso začele pohajati moči. In potem se je oklenila ene same velike želje: Da bi umrla pod očetovo streho v Knežaku. Njena rojstna hiša in hkrati rojstna hiša njene sestre-moje mame je v spodnjem delu fotokolaža. Njeni nečaki s(m)o ji poslednjo željo uresničili, večni mir je našla med svojimi na pokopališču pri Sv. Barbari v Knežaku. (sf)
