V letih, ko je turizem bil še v povojih so bile takšne fotografije še kar pogoste na naših križiščih. Ni še bilo enotnega pristopa pri označevanju cest in smeri. Redki turisti so se kar težko znašli. Domačini gotovo prepoznajo križišče v Zabičah. Kljub mnogim smernim tablam bi turist kaj težko našel pravo cesto po kateri bi lahko prišel na željeni cilj.
Posebej zanimiva je smerna tabla na vrhu stebra. Verjetno bo marsikdo prepoznal pisavo avtorja Franca Šabca, ki je tudi v času italijanske zasedbe pisal vse mogoče smerne table pa tudi politične parole. Očitno je v tem času že imel konkurenco mnogih novih avtorjev, kar se vidi po pisavah.
Pravo reformo v pisanju smernih tabel je opravilo domače turistično društvo Ilirska Bistrica, ki je poskrbelo za zamenjavo starih smernih tabel.
Zanimivo je, da so gozdarji tedaj zelo nasprotovali zamenjavi starih smernih tabel, še posebej onih po obsežnih snežniških gozdovih. Turizem so smatrali kot »ne bodi ga treba« in sploh moteči faktor pri gospodarjenju z gozdovi. Sami pa, da že vedo kam pelje kakšna cesta, so modrovali. vč/ 286
