Tigrovec in partizan Alojz Zidar, 1999
Tako piše v naslovu njegove knjige, ki sta jo 1987. skupaj izdali Založba Lipa Koper in ZTT Trst: Doživetja tigrovca partizana. – Rojen na Bistriškem, na Topolcu, je večji del življenja preživel na Koprskem, v Žusterni, kje je sebi in družini postavil razkošen dom. Pred vhodom vanj sem ga spomladi leta 1999 ujel na pragu novega tisočletja. – Doživel je 90 let (1914–2004), do konca trmasto pokončen, predan ideji svobode in slovenstva. Tudi poslovno nadarjen, nazunaj zmerom brezhibno urejen, je delal v različnih dejavnostih. – Ob tem pa pred 2. svetovno vojno na Bistriškem, kjer je bilo eno od jeder tigrovskega gibanja, predan tigrovec. Med vojno je iz italijanske vojske, ki ga je s svojim okupacijskimi enotami poslala v Grčijo, prebegnil k grškim partizanom. V naslednjih letih je vojaško napredoval do čina polkovnika JLA. Po vojni pa je bil spet med najbolj neodjenljivimi bojevniki za predolgo zamolčevano resnico o TIGRU. In na tem področju sva se publicistično srečala in stkala ploden raziskovalni odnos. V podarjeno knjigo Tigr v boju za domovino, ki mu jo je 1995. izdala novogoriška založba Branko, je v posvetilu zapisal : »Prijateljstvo je kot njiva, kjer seješ in žanješ.« (sf)
