V nedeljo, 15. avgusta 1997 je Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica slavilo 90 letnico ustanovitve. Spet smo se zbrali na Snežniku in jubileju krepko nazdravili in zapeli. Na snežnikovem temenu zapeta pesem gotovo seže globlje v srce. Prisotne in goste je pozdravil tedanji predsednik PD Janez Žibert in vsem zaželel prijetno počutje. Vrli Dimitrij Grlj je raztegnil harmoniko in pesmi ni hotelo biti konca.
Na sliki: Del udeležencev slavja na Snežniku. Od zbranih prepoznamo same dobre pevce: Z desne Zorko Šajn, Janko Ferlež, Edo Lenarčič, Janko Muha, Miha Ujčič, Janez Mizgur, Dimitrij Grlj, Marija Grlj, Vida Urh, mlada planinka Anja Mizgur, Jožica Knafelc, Pija Mizgur, Marjan Blokar in Marijan Čeligoj s sinom Jernejem.
Stara navada na Snežniku veleva, da se na vrhu, ko je koča odprta razvije tudi zastava, tudi zato, da izletniki, ki prihajajo na Snežnik vedo, da je koča odprta. Vrsto let sta bili na drogu poleg jugoslovanske tudi slovenska zastava. Iz časov, ko je Jugoslavijo pobiralo je v nekem izredno slabem in vetrovnem vremenu prisopihal v kočo Ljubljančan in že na vratih stresel jezo: «Zakaj ni na drogu slovenske zastave?« Oskrbnik Jože ga je miril in opravičeval: »Veste veter nam zastave trga pa jih je škoda!«, »In zakaj pa je na drogu jugoslovanska?« je oni vztrajal, »Veste te pa ni škoda!« mu je oskrbnik pojasnil! In nestrpen Ljubljančan je bil pomirjen!
182/vč
