Tradicija zgornjepivških, zagorskih pohodov na Snežnik

Med nastankom  fotografij v kolažu je trideset let in 2. svetovna vojna. Zgornja je nastala v času, ko so morali naši ljudje slovensko besedo in pesem skrivati pred fašizmom, pa so odhajali v naravo, kjer so lahko svobodno zadihali in zapeli. – Druga je iz časa, ko je poosvoboditveno krizo, razočaranje in splošno pomanjkanje, kar se je izrazilo tudi v množičnem ilegalnem bežanju mladih čez zahodno mejo, začel premagovati optimizem. – In tradicija zagorskih pohodov na Snežnik se je obnovila. Na pot se je prejkoslej šlo, dokoder  se je dalo, na lojtrancah s konjsko vprego, navadno ponoči, potem pa najprej po temačnih gozdnih poteh peš in nato po stezah, ki so se zgubljale med ruševjem, na vrh (1796 m). Tako odhajanje kot vračanje se ni moglo izogniti Mašuna (1025 m), zaselka v prostranih snežniških gozdovih, ki je bil in je še zmeraj priljubljena izletniške točka.