Tako se je ob 1. maju, prazniku dela, postavila pred fotografski objektiv skupina zadovoljnih delavcev Lik Savinje, celjske tovarne, ki je žal ni več.
Prvi z desne v prvi vrsti sedi moj oče Jože Zupanc, ki mi je v tovarni uredil počitniško delo; po en mesec leta 1963 v obratu furnirnica in nato še 1964, ko so me porabili za pomoč v skladišču in kjerkoli po tovarni glede na potrebe.
Furnir za vezane plošče smo sušili kar na tovarniškem dvorišču, seveda, če je sijalo sonce, bolj je pripekalo sonce, lepše se je sušil, a nam pa je pri tem pošteno teklo s čela.
Zame je bila to zelo zanimiva izkušnja, kako se dela v proizvodnji in pridobijo delovne navade, kako se dobi “prva” plača in, seveda, začneš ceniti z lastnimi rokami zaslužen denar.
Prispeval: Roman Zupanc (Celje)
