Bilo je v času, ko je fašizem na Primorskem že povsem zatrl slovensko šolstvo, razpustll prosvetna društva, načrtno potujčeval zemljepisna in osebna imena, prepovedal rabo slovenskega jezika v javnosti … Tako da je slovenska knjižna beseda lahko živela le še pod cerkvenimi krovi. Tudi v Zagorju na Pivki. Slovenska pesem in s tem slovenski jezik sta ljudi družila v svojevrstnem odporu in uporu. Skrajno desno sedi dolgoletni organist in pevovodja Florjan Česnik, sicer mizar in zgleden čebelar.
Zagorski cerkveni pevski zbor ok. leta 1933
Bild
