Pisatelj Janez Jalen sedi na pragu svoje koče pod Skokom, ki je bila kot njegova planinska koča. Kadar je bil tam, je pustil kanglico za vodo pri studencu, in ko so otroci to videli, so jo napolnili in mu jo prinesli, za nagrado pa jim je pripovedoval zgodbe.
Do začetka druge svetovne vojne je imel Janez Jalen še veliko stika z domačimi in sovaščani na Rodinah. Za rodinsko cerkev sv. Klemena je kupil nove orgle, na katere še zdaj igrajo. Še posebej v letu 1938 je bil z Rodinci zelo povezan, saj je uredil in plačal vse formalnosti za gradnjo vodovoda v vasi. Res so vodovod zgradili, kot priznanje pa so mu po zelo ugodni ceni omogočili pridobitev zemljišča pod Skokom, ki mu je bilo že od otroštva zelo všeč in si je vedno želel imeti tam vsaj preprosto zatočišče. Zdaj si je lahko postavil hišico, toliko veliko, da je lahko postavil vanjo posteljo in štedilnik. O svojih občutkih takrat, ko je postal lastnik zemljišča, piše v kratki pripovedi Na svojem. Tam, pod Skokom, je tudi veliko pisal.
