Okužene s kugo so smeli zdraviti samo za to določeni zdravniki (»magistri sanitatis«), ranocelniki in brivski mojstri. Da bi se izognili okužbi, so bili oblečeni posebne zaščitne obleke. Odeli so se v dolge halje, premazane z voskom ali smolo. Roke so si zaščitili z irhastimi rokavicami, obraz z masko, oči pa s steklenimi očali. V kljun maske so natlačili različna zelišča in dišave, da bi se obvarovali pred “slabim zrakom” in smradom. V rokah so držali palico, s katero so se dotikali bolnikov.
Eden najbolj znanih kužnih zdravnikov je bil Nostradamus (1503-1566), francoski astrolog, jasnovidec in zdravilec, ki so mu leta 1546 zaradi kuge umrli žena in dva otroka. Za boj proti kugi je ustvaril zdravilo iz cipresovine, kolmeža, alojevine, popčaste rože, mošusa in sive ambre. V nasprotju z drugimi zdravilci pacientom ni puščal krvi. Namesto tega je predlagal učinkovitejšo higieno, prezračevanje prostorov in odstranjevanje okuženih trupel z ulic.
Na sliki: Podoba rimskega kužnega zdravnika iz sedemnajstega stoletja.
