Oltarčki izhajajo iz prve polovice 20. stoletja in so enkratni primerki ljudskega rezbarstva.
Na ormoškem podeželju so se že v prvi polovici 20. stoletja pojavljali ljudski rezbarji, ki so izdelovali različne uporabne in okrasne predmete iz lesa, tudi hišne kapelice in kotne oltarčke. Kotni oltarčki so bili razširjena oblika kotne ureditve »bohkovega (bogecovega) kota«, »koteka«. Viseli so na vidnem mestu nad mizo, skupaj z razpelom, nabožnimi slikami, kipci, večami ter raznim dodatnim okrasjem (vezeninami, papirnatimi rožami, podobicami). Pod »kotekom« se je družina srečala ob družinski molitvi v času praznikov ali ob hudi uri, starejši pa tudi med tednom.
