Renko Jože, Mahne Tereza, stari starši po mamini strani

Terezi in Jožetu se je rodilo devet otrok, štiri sestre in pet bratov. Oče Jože je bil gospodar družine. Bil je visok, suh, z velikimi brkami. Navado je imel, da je vedno kričal. Vsi so ga morali ubogati, vse je moralo biti tako, kot je zapovedal. Njegova žena Tereza, ki je bila Jrnova iz Tater, je bila zelo dobra, mirne narave, potrpežljiva, saj ga je vedno mirila in pomagala otrokom. Jože je bil mešetar, prodajal in kupoval je konje, krave in vse, kar se je dalo “švercat” iz Hrvaške čez Brkine v Italijo. Jože je komandiral tudi svoji družini. Svojega prvega sina Jožeta je oženil doma, kot je bila navada. Z drugima dvema je naredil meno, to pomeni, da je poročil dva sina z dvema sestrama iz druge hiše. Oče se je doma večkrat razjezil in se hudoval na hčere:”Po vrsti ste pršle na svet in po vrsti buoste šle vd šiše!” Ampak znalo se je zgoditi tudi drugače, da se je ena izmed hčera zaljubila in zanosila pri osemnajstih in oče je skoraj ponorel, mati pa, ki je bila mirne narave, je očeta mirila, a ni pomagalo. Znal je reči:”Ta pa je duobr fnt, tega boš uzela in druzga ne buoš iskala!” Vendar ga kljub vsemu niso vse hčere ubogale, ena je zbežala v Trst, Slavkina mati Pavlina pa je ostala doma in pomagala očetu, Brkinske stezice, str. 38.