Na osnovi upodobitev pisarjev, ki se pogosto pojavljajo v naših krajih, izvemo veliko o pisanju in branju v rimskih časih. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih, kjer je vrvelo ljudi in informacij. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva.
Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko ter politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Za to je skrbela vrsta uradnikov, med katerimi so bili številni pisarji, arhivarji in računovodje. Takšnega pisarja poznamo tudi iz lapidarija kapele gradu Ravne. Na odlomku nagrobnika s pisarjem je upodobljen mož oblečen v tuniko.
