Pripadnostno kostumiranje se je začelo razvijati sredi 19. stoletja, se nadaljevalo vse 20. stoletje in se z novimi interpretacijami oblačenja v preteklosti nadaljuje v prihodnje.
V več kot poldrugem stoletju se je razvilo, lahko bi zapisal, skoraj nešteto različic kostumov, s katerimi nosilci izkazujejo (ali so izkazovali) pripadnost predstavnim skupnostim, z več različicami tudi pripadnostno kostumiranje Gorenjcev in Preddvorčanov. Ob njem pa se je razvijala tudi z oblačilno dediščino prežeta oblačilna moda, ki se je odražala predvsem v času med obema svetovnima vojnama pri dekletih, in sicer v nošenju dirndlov. »Dekleta smo nosile dindrle. Smo ble vanje oblečen za igro. So ble lepe obleke, pisane, nabrane v pasu. Pa bluze s kratkimi rokavi. Vsaka sama je imela dirndl. So bli takat moderni za kmečko punco, je bla vsaka rada oblečena v dindrle. Smo ga oblekle tudi kdaj v nedeljah, če smo tako kam šli. Zraven je bil bel predpasnik pa bele nogavice do kolen.« (Terenski zapis, 6. 11. 2011)
