Zgradba današnje Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana na Vegovi ulici 4.
Realka je delovala v Ljubljani že od leta 1852. Ustanovili so jo iz zadnjih dveh oddelkov normalke. Prostore za novoustanovljeno šolo bi morala preskrbeti mestna občina v Ljubljani, ki pa ni imela denarnih sredstev. Ljubljanski škf Alojzij Wolf je za realko odstopil v licejskem poslopju potrebno šolsko sobo, občina pa je prispeevala 2.000 goldinarjev za učne pripomočke. Ljubljanski občinski svet je želel, da bi nižjo realko dopolnili z višjo, ker je bila to edina strokovna šola na Kranjskem. Ljubljanska realka je imela le nižje razrede in so morali dijaki, ki so hoteli nadaljevati študij, prestopiti na popolne zavode v drugih mestih izven Kranjske. Leta 1860 je občinski svet prosil ministrstvo na Dunaju, da spremeni zavod v popolni in da naj skrb zanj prevzame dežela. Prvotno so realko nameravali namestiti v Virantovi hiši (današnji Arhiv Slovenije), toda leta 1861 so sklenili, da jo namestijo v Mahrovi trgovski šoli, ustanovljeni leta 1834. Oktobra 1863 so ustanovili višjo realko, prostore pa je dobila v sosednji Mahrovi hiši. Nameščena je bila v traktu ob Ljubljanici, ki ga je lastnik dvignil za dve nadstropji, kjer je ostala do leta 1874, ko je dobila lastno šolsko stavbo na Vegovi ulici. Zgradila jo je Kranjska hranilnica po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Bellona. V njej je bila nastanjena tudi nemška zasebna osnovna šola.
Povzeto po: Šolske stavbe Ljubljane (1974), str. 14.
