Na dvorišču je ga. Breda z bratom, oblečena v pletena oblačila, narejena doma. Iz tistega časa se spomni zvoka siren, ki so tulile in bežanja v zaklonišče v grajskem hribu. Spomni se maširanja nemških vojakov po ulici (pri Amerikancu) in strahu, ki ga je občutila, ko se je približevala policijska ura, mame pa še ni bilo domov. Spomni se tudi dneva osvoboditve, ko so partizani prihajali iz smeri Dolenjske mimo njihove hiše. Stekla je med vojake in iskala svojega očeta, ki pa ga, žal, ni bilo. Padel je leta 1943.
