Zgodovinski arhiv v Celju je bil ustanovljen kot samostojna enota s sklepom Občinskega ljudskega odbora z dne 13.12.1956, uradno pa je začel delovati 10.4.1957 s sklepom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Leta 1966 se je Zgodovinski arhiv Celje organiziral kot medobčinski arhiv in s tem razširil območje svojega delovanja na 11 občin 1965. leta ukinjenega okraja Celje.
Danes obsega območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec.
Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca (Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist), po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti. Danes je v arhivu zaposlenih 21 delavcev, od tega 9 arhivistov z visoko izobrazbo, magisterijem in doktoratom.
Na podlagi 11. člena ZAGA opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
Danes obsega območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec.
Leta 1958 je arhiv dobil prvega redno zaposlenega delavca (Janko Orožen je bil nameščen kot upravnik in arhivist), po letu 1961 pa se je arhiv začel kadrovsko širiti. Danes je v arhivu zaposlenih 21 delavcev, od tega 9 arhivistov z visoko izobrazbo, magisterijem in doktoratom.
Na podlagi 11. člena ZAGA opravlja arhiv v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
- vrednotenje dokumentiranega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi iz 20. člena ZAGA, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom;
- zbiranje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih priročnikov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov;
- hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva;
- vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva;
- izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence, dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva;
- evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva pravnih in fizičnih oseb;
- sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora;
- dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje predpisov v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov;
- posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom;
- opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom;
- izdajanje publikacij.
