Skrb za opravljanje vozniških izpitov je bila dodeljena po vsej Sloveniji Avto moto društvom, ki so morala izpolnjevati določene pogoje. Morala so imeti opremljeno učilnico, z učnimi tablami, maketami, dovolj vozil raznih kategorij za pouk praktične vožnje, izšolane inštruktorje za posredovanje cestno prometnih izpitov in ustrezno dovoljenje. Sredi sedemdesetih let je izjemno poraslo zanimanje za opravljanje vozniških izpitov. AMD so se hitro organizirala, da bi zmogla biti kos tako velikemu zanimanju. Vrstili so se tečaji, učne vožnje tudi že na novih vozilih … izpiti pred komisijo, ki je v Bistrico prihajala iz Postojne.
Na sliki: ekipa, ki je konec sedemdesetih let organizirala priprave in opravljanje vozniških izpitov v Ilirski Bistrici. V prednji vrsti: Stojan Jenko (inštruktor voznik), Zvonko Štefančič (Inštruktor vožnje in vodja mehanični delavnice), Vojko Čeligoj (predavatelj CPP), Janez Iskra (klepar), Tomo Vičič (klepar),
Druga vrsta: Ivo (član izpitne komisije), Mirko Tašler (inštr. voznik), Biserka Maglica (administracija), Jože Kaučič komandir PM v Ilirski Bistrici, Anton Iskra (inštruktor, ter Anton Novak, predsednik AMD Ilirska Bistrica,
Zadnja vrsta: nn, Edvard Gregorčič inštruktor, Janko Požar tajnik komisije, nn, Anton Smole tajni AMD, Ana Vodenik gostilničarka Gostišča na Sviščakih, in Anuša Smolej.
Komisija in sodelavci so se zbrali na Sviščakih kjer so analizirali tokratni uspeh tečaja in izpitov.
Sam sem leta 1968 prevzel predavanja cestno prometnih predpisov od šolskega kolege Franca Želeta in po 12. letih predal predavateljsko delo novemu inštruktorju Francu Škapinu, ki mi je tudi pomagal prepoznavati ljudi s slike. (115, vč)
