Od žlahtne tradicije ljudskih do sodobne mreže splošnih knjižnicRazstava ob 60-letnici Mariborske knjižnice
60 let Mariborske knjižnice
60 let Mariborske knjižnice
Fotogalerija: 4 slike
Multimedijski elementi: 3 elementov
Lokacija
Maribor
Mariborska knjižnica letos praznuje. Od tistega 8. februarja je
preteklo že 60 let. Leta 1949 je z združitvijo dveh manjših knjižnic
Kolodvorske in Koroške četrti nastala Mestna knjižnica KUD Jože
Hermanko. Hkrati je delovala Delavska knjižnica pod okriljem Območnega
sindikalnega sveta, ki je v naslednjih letih dosegla status najboljše
knjižnice takratnega časa v Sloveniji. Leta 1953 je Društvo prijateljev
mladine ustanovilo Pionirsko knjižnico, leta 1954 pa je bila
ustanovljena Mestna javna knjižnica, leta 1960 pa sta se obe knjižnici
– Pionirska in Mestna – združili v eno. Svoj pionirski oddelek je leta
1965 dobila tudi Delavska knjižnica na Taboru. Po projektu
Reorganizacija mreže ljudskih knjižnic v občini Maribor, za katerega so
zaslužni Ignac Kamenik, Bruno Hartman in Zlata Kert, sta se leta 1970
združili Mestna in Delavska knjižnica in od leta 1971 nosimo ime Mariborska knjižnica.
Mreža in različne oblike knjižnične dejavnosti Mariborske knjižnice so se nenehno širile, trenutno je v njo vključenih 19 enot in bibliobus. Svoje poslanstvo širimo med vse generacije – od mladih pa do tretjega življenjskega obdobja. Za razvoj posameznih strokovnih področij so zaslužne mnoge generacije knjižničarjev, ki so s strokovnim delom, znanjem in entuziazmom oblikovale današnjo podobo Mariborske knjižnice. Knjižnico so skozi šest desetletij vodili ravnateljice in ravnatelji – Aleksander Krošl, Marija Bavčer, Vlado Hribernik, Jan Baukart, Martina Ivanuša, Milena Hribernik, Ljudmila Krajnc, Saša Tonejc, Ignac Kamenik, Nada Gaborovič, Darja Kramberger, Marijan Žnidarič in Dragica Turjak.
Ob 60 letnici naše ustanove smo v Knjižnici Rotovž pripravili pregledno razstavo delovanja Mariborske knjižnice in tudi z njo sledimo cilju, ki smo ga zapisali pred desetimi leti – ob 50 letnici – na temeljih preteklosti snujemo prihodnost.
Desanka Tavčar-Pernek
Mreža in različne oblike knjižnične dejavnosti Mariborske knjižnice so se nenehno širile, trenutno je v njo vključenih 19 enot in bibliobus. Svoje poslanstvo širimo med vse generacije – od mladih pa do tretjega življenjskega obdobja. Za razvoj posameznih strokovnih področij so zaslužne mnoge generacije knjižničarjev, ki so s strokovnim delom, znanjem in entuziazmom oblikovale današnjo podobo Mariborske knjižnice. Knjižnico so skozi šest desetletij vodili ravnateljice in ravnatelji – Aleksander Krošl, Marija Bavčer, Vlado Hribernik, Jan Baukart, Martina Ivanuša, Milena Hribernik, Ljudmila Krajnc, Saša Tonejc, Ignac Kamenik, Nada Gaborovič, Darja Kramberger, Marijan Žnidarič in Dragica Turjak.
Ob 60 letnici naše ustanove smo v Knjižnici Rotovž pripravili pregledno razstavo delovanja Mariborske knjižnice in tudi z njo sledimo cilju, ki smo ga zapisali pred desetimi leti – ob 50 letnici – na temeljih preteklosti snujemo prihodnost.
Desanka Tavčar-Pernek
