Peter Lipar je bil dolga desetletja osrednja osebnost glasbenega življenja v Kranju, kjer je preživel vse svoje poklicno življenje. S svojim delom kot skladatelj, dirigent, zborovodja, glasbeni pedagog, ravnatelj in organizator je pustil neizbrisljivo glasbeno sled v domačem okolju in v vsem slovenskem prostoru. S predanostjo glasbi je bil vzor številnim mlajšim generacijam glasbenikov in pevcev.  

Pregled delovanja KUD Podljubelj in kulturne dejavnosti v vasi na splošno. 

Rodbina Mayr spada med starejše vodilne kranjske meščanske rodbine. Njeni začetniki so bili nadarjeni podjetniki z močno željo po pridobitvi materialnih dobrin in premoženja. Ustvarili so si ga s trgovino in podjetništvom, sodelovanje pri upravljanju mesta pa jim je prinašalo ugledne službe in številne privilegije.  

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Jaka Čop se je rodil 26. oktobra 1911 na Jesenicah. Bil je alpinist, po poškodbi pa se je začel intenzivneje ukvarjati s planinsko fotografijo, predvsem črno-belo. Njegove fotografije lahko občudujemo v več knjigah. Skozi pravljico o Zlatorogu je predstavljal lepote planinskega sveta šolskim otrokom po Sloveniji. Za svoje delo je prejel več priznanj. Umrl je 5. januarja 2002 na Rodinah, kjer je živel po upokojitvi. Njegovo zapuščino hrani Gornjesavski muzej Jesenice. 

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

''Vihar strášan čez drn in strn grmé prihruje…'' Tako je Simon Gregorčič že leta 1882 zapisal v pesmi O nevihti in se izkazal za pravega preroka. In res je leta 1914 prihrumel vihar, ki še nikoli ni bil silovitejši, nikoli strašnejši. Ta vihar je neposredno izkusil tudi Maks Reš (1888, Kamnik–1956, Kranj), ki je med prvo svetovno vojno kot stotnik služil v 27. domobranskem pehotnem polku oz. 2. gorskem strelskem polku. Njegova vojna leta dokumentirajo fotografije iz albuma družine Reš, ki ga v Gorenjskem muzeju hranimo od leta 2002. Maks Reš je s polkom najprej avgusta 1914 odšel na vzhodno bojišče, na soško fronto je prišel avgusta 1915, pozimi 1915/1916 je imel sedež na planini Duplje pri Krnskih jezerih. Poleti 1916 je bil 27. domobranski pehotni polk v pričakovanju ruske ofenzive poslan v Galicijo, nato pa avgusta znova na Sočo. Po preboju pri Kobaridu oktobra 1917 je Maks Reš s polkom 13. novembra dosegel reko Piavo.  

Leta 1962 je bila na Bledu prvič prireditev Slovenska popevka, glasbeni festival, ki je v naslednjih dveh desetletjih najbolj zaznamoval domačo zabavno glasbo.  

Janez Jalen se je rodil 26. maja 1891 v kmečki družini na Rodinah na Gorenjskem. Končal je bogoslovju v Ljubljani in prva leta služboval v Bohinju. Od tam je med prvo svetovno vojno odšel za vojnega kurata. Po vojni je kot duhovnik služboval po več krajih po Sloveniji. Drugo svetovno vojno je preživel v Ljubljani. Po vojni je ponovno služboval kot duhovnik. Umrl je 12. aprila 1966 v Ljubnem, pokopan pa je v Rodinah na Gorenjskem. 

Marica Globočnik, po domače Smerinjekova Marica, se je rodila 01. februarja leta 1918 v družini Jakelj v Kranjski Gori. Po očetu, Petru Jaklju (Smerinjekovemu), je podedovala smisel za ohranjanje in pripovedovanje ljudskega izročila. Javnosti je poznana kot teta Pehta iz Vandotovih zgodb o Kekcu. 

Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Začetki gasilskega delovanja v Podljubelju segajo v leto 1928, ko so se ustanovni člani zbrali na občnem zboru in imenovali upravni odbor. Svoje začasne prostore so si uredili v nekdanji občinski ubožnici. Leta 1937 so se z odkupom zemljišča pričele priprave na gradnjo gasilskega doma, ki pa jih je prekinila vojna. Otvoritev novega gasilskega doma je bila avgusta 1960. 1988 so kupili gasilski kombi. Gasili so številne požare v vasi, na cesti in v gozdu. Reševali so ponesrečence in imetje ter se udeleževali delovnih akcij. Člani PGD Podljubelj se uspešno udeležujejo gasilskih tekmovanj doma in v tujini, skrbijo za svoje usposabljanje, opremo in podmladek. 

Leta 2009 je minilo 130 let od organiziranega gasilstva v Kranju. Tudi na Gorenjskem se je v drugi polovici 19. stoletja začutila potreba po aktivni obrambi pred požari in leta 1875 je v Škofji Loki nastala prva prostovoljna požarna bramba na Gorenjskem. Fototeka Gorenjskega muzeja hrani fotografije gasilskih društev iz Kranja, Primskovega, Stražišča pri Kranju, Šenčurja, Vogelj in Predoselj pri Kranju, medtem ko Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj hrani obsežen arhivski fond o gasilstvu v Kranju od njegovih začetkov.