Prvi zapisi o kmetijstvu na Slovenskem so nastali v latinščini, nato v nemškem in italijanskem jeziku (Paolo Santonino, Janez Vajkard Valvasor, Giovani Antonio Scopoli, Franc Ksaver Hlubek, ...).
Pogoji za nastanek slovenskih kmetijskih tiskov so bili ustvarjeni v zadnjih desetletjih 18. stoletja. Takrat je tudi na Slovenskem prevladalo prepričanje, da je dohodek od zemlje temelj državnega bogastva. Uporaba naravoslovnih znanosti je v kmetijstvo prinesla tehnični napredek, posledično se je pojavila tudi potreba po večjem strokovnem znanju kmetov. V ta čas segajo tudi začetki organiziranega pouka iz kmetijstva - dvig izobrazbe kmečkega prebivalstva naj bi ustvaril pogoje za umnejše kmetovanje.
Prva dela so bila pogosto prevodi tujih, najpogosteje nemških del. Po 1850, ko je bilo vse več tudi slovenskih izobražencev, je bila velika večina del in objav napisana neposredno v slovenskem jeziku. Prvi avtorji teh del so tudi začetniki slovenske strokovne kmetijske terminologije.

Na razstavi si je bilo mogoče ogledati nekaj starejših publikacij, pisanih v nemščini ter nekaj najpomembnejših slovenskih kmetijskih publikacij, izdanih po letu 1820, med drugim:

•    Loniceri Adam: Kreuterbuch (Frankfurt, 1582) - knjiga o zeliščih, drevesih, grmih, zelenjavi, žitih in začimbah.
•    Janez Vajkard Valvasor : Die Ehre dess Hertzogthums Crain (1689) - Valvasor je v svojem enciklopedičnem delu pisal tudi o kmetijstvu,  med drugim je opisal sorte sadnih vrst, ki so takrat uspevale na Slovenskem. Ta popis veja za prvi pomološki opis sadnih sort pri nas.
•    W.H. Hohnberg: Georgica curiosa aucta (Nürnberg, 1695) – enciklopedično delo, namenjeno plemiškemu gospodarju kot pomoč pri vodenju zemljiškega gospostva. Obravnava, poljedeljstvo, živinorejo, ribolov, pašništvo, lesarstvo, …
•    Oeconomische Encyklopädie oder allgemeines System der Staats, Stadt, Haus und Landwirthschaft (Brünn, 1773-1858) - enciklopedija, ki obsega 242 zvezkov, je pomemben vir za proučevaje znanosti in tehnike v času med razsvetljenstvom in industrializacijo. Izdajal jo je nemški enciklopedist, leksikograf, naravoslovec in zdravnik Johann Georg Krünitz.
•    Franz Ksaver Hlubek: Die Landwirthschaft des Herzogthumes Steiermark (Gratz, 1846).

•   Peter Dajnko: Čelarstvo, ali celó novi, kratki, popun navuk čelne reje(1831) - prva slovenska  knjiga o čebelarstvu, ki ni prevod iz  nemščine ali kakega drugega jezika
•    Franc Pirc: Kranjski vertnar (1835) – prva slovenska knjiga o sadjarstvu
•   Matija Vertovec: Kmetijska kemija (1847) - prva slovenska knjiga s področja  agronomije  in  Vinoreja za Slovence (1844) - prva slovenska knjiga o  vinogradništvu in kletarstvu
•    France Jančar: Umni vinorejec (1867)
•    Janez Bleiweis:  Nauk o umni živinoreji (1871)
•    France Govekar: Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje (1872)
•    Franjo Dular: Umna živinoreja I-II (1894-95)
•    Fran Povše: Umni kmetovalec I-III (1875-77) - prva slovenska strokovna kmetijska knjiga
•    Viljem Rohrman: Poljedeljstvo: slovenskim gospodarjem v pouk (1897)
•    Anton Kosi: Umni kletar (1901) in Vinogradniki čuvajte vinsko trto (1901)
•    Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902): najstarejša slovenska serijska publikacija s področja kmetijstva