Začetniki observatorija so vzpostavili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in pričeli izdajati astronomske efemeride. Na observatoriju so bili tudi seizmološki instrumenti, ki so omogočili razvoj seizmološkega dela observatorija.

Danes astronomski del observatorija zaradi svetlobnega onesnaženja, ki je problem mnogih evropskih observatorijev, opravlja le pretežno pedagoško funkcijo. Spada pod Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubjani, na njem pa so opravljale opazovalne projekte in diplomske naloge številne generacije študentov astronomije, fizike in matematike.