Njegov pesniški dar se je komaj pričel razvijati, ko se je pričela prva svetovna vojna in postala glavna tema njegovega pisanja. Njegovi znameniti dnevniški zapiski in manj poznana pisma s fronte so postala vrhunec njegovega pisateljevanja, neposrednega in trdno vraščenega v resničnost.  In kot je o njegovih likovnih začetkih zapisal Marjan Mušič v monografiji Novomeška pomlad, str. 136, »mladega Cvelbarja je bilo brezdvomno škoda. Bil je dober risar – zanimivi so zlasti njegovi vojaški portreti – mogoče bi bil razvil svojo barvnost in se popolnoma otresel novelističnih momentov. Postal je žrtev svetovne vojne – in težko je gledati na risbe, ki so nastale na fronti in iz katerih neprestano govori tragična slutnja bližajoče se smrti«.
France Koblar pa je v uvodni besedi k Izbranemu delu Jožeta Cvelbarja (1938) takole zaključil: »Težko in odveč je danes ugibati, kako bi bilo z njim, če bi bil živel, saj je to, kar je zapustil, dovolj, da se mu je spolnila vsaj ena želja – da ne umrje spomin za njim. Kadar bo mogoča še obsežnejša knjiga njegovih izbranih del, bo ta trditev dobila še trdnejšo oporo.«

VIRI IN LITERATURA:
Koblar, France, Jože Cvelbar: Izbrano delo. Družba sv. Mohorja v Celju, 1938.
Marjan Mušič, Novomeška pomlad. Založba Obzorja Maribor in Dolenjska založba Novo mesto, 1974.
Jože Cvelbar: Moji kraji, izbor pesmi in uvod Janez Menart. Kostanjevica na Krki, 1977.