Rezultati: 1-15 od 305Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Razvoj Godbe na pihala Slovenske KonjiceGodbena dejavnost v Slovenskih Konjicah obstaja že več kot petinosemdeset let z nekaj kratkimi prekinitvami. Sprva sta delovali dve konkurenčni godbi, sokolska in cerkvena, ki pa sta se leta 1936 zlili v eno - Katoliško izobraževalno godbo. Ta je igrala na pomembnejših prireditvah v kraju, na pogrebih, porokah, novih mašah in drugod.  
Godbena dejavnost v Slovenskih Konjicah obstaja že več kot petinosemdeset let z nekaj kratkimi prekinitvami. Sprva sta delovali dve konkurenčni godbi, sokolska in cerkvena, ki pa sta se leta 1936 zlili v eno - Katoliško izobraževalno godbo. Ta je igrala na pomembnejših prireditvah v kraju, na pogrebih, porokah, novih mašah in drugod.  

100 let stavbe Občine Rogaška SlatinaMestna galerija je ob otvoritvi v juliju 2014 gostila jubilejno razstavo "100 let stavbe Občine Rogaška Slatina", ki je nastala v sodelovanju Občine in Knjižnice Rogaška Slatina. Razstava prikazuje občinsko stavbo skozi čas, od 1914 - 2014, spreminjanje zgradbe, predvsem njene namembnosti, obenem pa se dotakne obdobja, v katerem je zgradba nastala. Nudi kratek vpogled v utrip Rogaške Slatine v začetku 20. stol., zanimivosti iz vsakdanjega življenja in oblačilno kulturo tedanjega časa.  
Mestna galerija je ob otvoritvi v juliju 2014 gostila jubilejno razstavo "100 let stavbe Občine Rogaška Slatina", ki je nastala v sodelovanju Občine in Knjižnice Rogaška Slatina. Razstava prikazuje občinsko stavbo skozi čas, od 1914 - 2014, spreminjanje zgradbe, predvsem njene namembnosti, obenem pa se dotakne obdobja, v katerem je zgradba nastala. Nudi kratek vpogled v utrip Rogaške Slatine v začetku 20. stol., zanimivosti iz vsakdanjega življenja in oblačilno kulturo tedanjega časa.  

Zeleno za vse čase - zapuščina Alojza Kojca (1898 – 1945)Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca je edinstvena tako v slovenskem, kot tudi v evropskem prostoru. Obsežnost zbirke strokovne literature, vrtnarskih in za vrtnarstvo pomembnih orodij in pripomočkov, ki je bila last le enega človeka, je velika in pomembna ne le za posameznika, temveč tudi za celotno vrtnarsko stroko. 
Vrtnarska zapuščina Alojza Kojca je edinstvena tako v slovenskem, kot tudi v evropskem prostoru. Obsežnost zbirke strokovne literature, vrtnarskih in za vrtnarstvo pomembnih orodij in pripomočkov, ki je bila last le enega človeka, je velika in pomembna ne le za posameznika, temveč tudi za celotno vrtnarsko stroko. 

Matilda Serec, najstarejša PomurkaMatilda Serec je v oktobru 2014 dopolnila 105 let. Vseh težkih in tudi lepih trenutkov svojega dolgega življenja se še zelo živo in dobro spominja. Nekaj teh je delila tudi z nami. 
Matilda Serec je v oktobru 2014 dopolnila 105 let. Vseh težkih in tudi lepih trenutkov svojega dolgega življenja se še zelo živo in dobro spominja. Nekaj teh je delila tudi z nami. 

Stari litijski leseni mostLeseni most so zgradili leta 1855 in je hitro pridobil velik pomen tako za Litijane kot za obiskovalce iz drugih krajev, saj je omogočal hitrejši in udobnejši prehod čez reko Savo. 
Leseni most so zgradili leta 1855 in je hitro pridobil velik pomen tako za Litijane kot za obiskovalce iz drugih krajev, saj je omogočal hitrejši in udobnejši prehod čez reko Savo. 

Kranjčan Franc Zupančič na bojiščih prve svetovne vojnePrva svetovna vojna je ostro zarezala v življenja mnogih Gorenjcev. Ob 100-letnici začetka smo v Mestni knjižnici Kranj jeseni leta 2014 pripravili razstavo z naslovom Gorenjska v prvi svetovni vojni. Razstavljeni so bili tudi predmeti in pisma Kranjčana Franca Zupančiča, ki jih hrani njegova vnukinja Jasmina Pogačnik. 
Prva svetovna vojna je ostro zarezala v življenja mnogih Gorenjcev. Ob 100-letnici začetka smo v Mestni knjižnici Kranj jeseni leta 2014 pripravili razstavo z naslovom Gorenjska v prvi svetovni vojni. Razstavljeni so bili tudi predmeti in pisma Kranjčana Franca Zupančiča, ki jih hrani njegova vnukinja Jasmina Pogačnik. 

Blaž Mavrel, koroški bukóvnik sredi gozdnih samot»V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden teh, ki so najviše merili do hrama književnosti.« (dr. Franc Sušnik)  
»V vrsti koroških bukovnikov, teh nešolanih ljubimcev muz, na ljudske strune ubranih, ljubiteljev čudeža črk, pisanja in prepisovanja, je Blaž Mavrel eden teh, ki so najviše merili do hrama književnosti.« (dr. Franc Sušnik)  

Prekmurski vojaki v prvi svetovni vojni 1914-1918Pomembnejši delež (več kot 1.000 mobiliziranih v posameznem pehotnem polku v času prve svet. vojne) so imeli vojaki iz Prekmurja vsaj v petih pehotnih polkih avstro-ogrske vojske. Mobilizirani v Železni županiji (gornje Prekmurje) so se v večjem številu borili v 83. cesar.- kralj. peh. polku ter v 18. in 31. madž.-kralj. (honvéd) peh. polku. Mobilizirani v Zalski županiji (dolnje Prekmurje) so se v večjem številu borili v 48. cesar.-kralj. peh. polku in 20. madž.-kralj. (honvéd) peh. polku. V omenjene vojaške enote je bilo v času prve svet. vojne mobiliziranih okrog 70% vseh vojaških obveznikov iz Prekmurja. 
Pomembnejši delež (več kot 1.000 mobiliziranih v posameznem pehotnem polku v času prve svet. vojne) so imeli vojaki iz Prekmurja vsaj v petih pehotnih polkih avstro-ogrske vojske. Mobilizirani v Železni županiji (gornje Prekmurje) so se v večjem številu borili v 83. cesar.- kralj. peh. polku ter v 18. in 31. madž.-kralj. (honvéd) peh. polku. Mobilizirani v Zalski županiji (dolnje Prekmurje) so se v večjem številu borili v 48. cesar.-kralj. peh. polku in 20. madž.-kralj. (honvéd) peh. polku. V omenjene vojaške enote je bilo v času prve svet. vojne mobiliziranih okrog 70% vseh vojaških obveznikov iz Prekmurja. 

Po ulicah Murske Sobote konec 19. in v prvi pol. 20. stoletjaZbirka obsega izbor starih razglednic Murske Sobote, ki so nastale konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Poslane so bile v različna slovenska in tuja mesta, prikazujejo pa podobo mesta, njenih ulic in najznamenitejših zgradb v tedanjem času. Vrnitev na ulice Murske Sobote stoletje nazaj, kjer se z roko v roki prepletata spomin in nostalgija, je prav gotovo svojevrstno doživetje.  
Zbirka obsega izbor starih razglednic Murske Sobote, ki so nastale konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Poslane so bile v različna slovenska in tuja mesta, prikazujejo pa podobo mesta, njenih ulic in najznamenitejših zgradb v tedanjem času. Vrnitev na ulice Murske Sobote stoletje nazaj, kjer se z roko v roki prepletata spomin in nostalgija, je prav gotovo svojevrstno doživetje.  

Spomini na letni kino v PiranuDobrih 43 let je imelo mesto Piran letni kino. Poletne kinopredstave pod vedrim nebom so se odvijale vsak dan. Danes »Letni kino - Cinema estivo« živi le še v spominih nekdanjih prebivalcev, pisni dokumenti o njegovem obstoju pa so spravljeni v arhivskih depojih. V tem prispevku ga predstavljamo na podlagi ustnih virov, spominov Pirančanov in s spominskim zapisom ter fotografijami Roberta D′Ansa, ki je bil tako kot njegovi starši s kinom v Piranu tudi poklicno povezan.  
Dobrih 43 let je imelo mesto Piran letni kino. Poletne kinopredstave pod vedrim nebom so se odvijale vsak dan. Danes »Letni kino - Cinema estivo« živi le še v spominih nekdanjih prebivalcev, pisni dokumenti o njegovem obstoju pa so spravljeni v arhivskih depojih. V tem prispevku ga predstavljamo na podlagi ustnih virov, spominov Pirančanov in s spominskim zapisom ter fotografijami Roberta D′Ansa, ki je bil tako kot njegovi starši s kinom v Piranu tudi poklicno povezan.  

Savinjski pustPustna dediščina in tradicija je na Slovenskem skoraj tako pestra kot dežela sama. Malo da ne, je imela vsaka vas nekoč svoj način pustnega šemljenja in šegavosti. 
Pustna dediščina in tradicija je na Slovenskem skoraj tako pestra kot dežela sama. Malo da ne, je imela vsaka vas nekoč svoj način pustnega šemljenja in šegavosti. 

Zima : od strahu k veseljuPo uspešni postavitvi razstave Zima: od strahu k veselju, ki je bila prvič v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje predstavljena ob koncu leta 2010, je razstava v naslednjih letih gostovala še na Ptuju, v Sarajevu, Zagrebu in Štrigovi. Razstava se zaradi zanimanja, ki jo vzbuja izvirna interpretativna zamisel sredi zime 2015 seli še v prilagojeni obliki na portal Kamra z željo da bosta njena sporočilnost in doseg večja.  
Po uspešni postavitvi razstave Zima: od strahu k veselju, ki je bila prvič v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje predstavljena ob koncu leta 2010, je razstava v naslednjih letih gostovala še na Ptuju, v Sarajevu, Zagrebu in Štrigovi. Razstava se zaradi zanimanja, ki jo vzbuja izvirna interpretativna zamisel sredi zime 2015 seli še v prilagojeni obliki na portal Kamra z željo da bosta njena sporočilnost in doseg večja.  

Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918V letu 2014 in prihajajočih letih množično oživljamo podobe prve svetovne vojne. Mnogo jih je, z mnogo sporočili. A eno je enako – da se to ne bi več ponovilo. Tudi v Gorenjskem muzeju smo že zaradi tradicije, ki Gorenjsko povezuje s prvo svetovno vojno, stoto obletnico njenega začetka počastili z razstavo Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 v gradu Khislstein.  
V letu 2014 in prihajajočih letih množično oživljamo podobe prve svetovne vojne. Mnogo jih je, z mnogo sporočili. A eno je enako – da se to ne bi več ponovilo. Tudi v Gorenjskem muzeju smo že zaradi tradicije, ki Gorenjsko povezuje s prvo svetovno vojno, stoto obletnico njenega začetka počastili z razstavo Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 v gradu Khislstein.  

Ko bo svoboda zasijalaOb 70. obletnici osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini 
Ob 70. obletnici osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini 

Jakob Špicar, 'živ, neugnan vrelec ljudske dramatike'Jakob Špicar (1884-1970) je neupravičeno ostal v senci slovenske kulturne in gledališke zgodovine. Mojster slovenske ljudske dramatike in gledališča, kot ga je označil veliki poznavalec njegovega življenja in dela Jure Sinobad, je svoje koroške korenine trdno zasidral na Gorenjskem. V svojih najbolj plodnih letih delovanja v Radovljici je s svojimi dramatizacijami in igrami zapustil neprecenljiv prispevek slovenskemu ljudskemu gledališču. 
Jakob Špicar (1884-1970) je neupravičeno ostal v senci slovenske kulturne in gledališke zgodovine. Mojster slovenske ljudske dramatike in gledališča, kot ga je označil veliki poznavalec njegovega življenja in dela Jure Sinobad, je svoje koroške korenine trdno zasidral na Gorenjskem. V svojih najbolj plodnih letih delovanja v Radovljici je s svojimi dramatizacijami in igrami zapustil neprecenljiv prispevek slovenskemu ljudskemu gledališču. 

Jakob Savinšek, kipar s pesniško dušoKipar Jakob Savinšek je kljub prezgodnji smrti ustvaril izredno obsežno zbirko oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstnih del, ki je plod intenzivnega dela in ustvarjalne rasti. S svojimi umetniškimi stvaritvami je pomembno zaznamoval tudi podobo dolenjske in belokranjske pokrajine. 
Kipar Jakob Savinšek je kljub prezgodnji smrti ustvaril izredno obsežno zbirko oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstnih del, ki je plod intenzivnega dela in ustvarjalne rasti. S svojimi umetniškimi stvaritvami je pomembno zaznamoval tudi podobo dolenjske in belokranjske pokrajine. 

Rezultati: 1-15 od 305Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011