Rezultati: 1-15 od 230Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Laški pasijon 1645-2000V začetku 18. stoletja so povsod po Evropi pripravljali dramske pasijonske procesije, na slovenskem so poleg škofjeloške znane kapucinske procesije v Ljubljani. Manj pa je znano, da se je, v istem času kot v Škofji Loki, odvijal pasijon tudi v Laškem v obliki procesije iz Laškega do Marija Gradca. Prva uprizoritev je v Laškem izpričana že l. 1645.  
V začetku 18. stoletja so povsod po Evropi pripravljali dramske pasijonske procesije, na slovenskem so poleg škofjeloške znane kapucinske procesije v Ljubljani. Manj pa je znano, da se je, v istem času kot v Škofji Loki, odvijal pasijon tudi v Laškem v obliki procesije iz Laškega do Marija Gradca. Prva uprizoritev je v Laškem izpričana že l. 1645.  

Aljoz Pirh, vojak prve svetovne vojneAlojz Pirh je bil vojak v prvi svetovni vojni. Bil je dedek gospe Dominko Brede, ki nam je zaupala njegovo zgodbo. 
Alojz Pirh je bil vojak v prvi svetovni vojni. Bil je dedek gospe Dominko Brede, ki nam je zaupala njegovo zgodbo. 

Kako odrasti med vojnoPogovori z ljudmi, ki so mladost preživljali med in po drugi svetovni vojni 
Pogovori z ljudmi, ki so mladost preživljali med in po drugi svetovni vojni 

Srečko KosovelFotografije Srečka Kosovela in družine Kosovelovih, ki se hranijo v Kosovelovi domačiji v Tomaju. 
Fotografije Srečka Kosovela in družine Kosovelovih, ki se hranijo v Kosovelovi domačiji v Tomaju. 

Življenje v času tolminskega puntaKer je bilo v zgodovinskih in drugih virih o poteku tolminskega punta doslej že veliko napisanega, so se v Tolminskem muzeju odločili, da z razstavo ob 300-letnici punta predstavijo predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v tem času.  
Ker je bilo v zgodovinskih in drugih virih o poteku tolminskega punta doslej že veliko napisanega, so se v Tolminskem muzeju odločili, da z razstavo ob 300-letnici punta predstavijo predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v tem času.  

Zbirka spominskega pohištva v Knjižnici Mirana Jarca Novo mestoObiskovalci in uporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto so lahko že od nekdaj občudovali v knjižničnih prostorih postavljeno staro grajsko in meščansko pohištvo, kot so pisalne mize, fotelji, zofe, starinske ure, knjižne omare, predalniki, lestenci in drugo. Posamezni kosi tega lepega starega pohištva so krasili čitalnice, hodnike, izposojevalnico, spominske sobe in pisarne novomeške knjižnice, ustanovljene leta 1946.  
Obiskovalci in uporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto so lahko že od nekdaj občudovali v knjižničnih prostorih postavljeno staro grajsko in meščansko pohištvo, kot so pisalne mize, fotelji, zofe, starinske ure, knjižne omare, predalniki, lestenci in drugo. Posamezni kosi tega lepega starega pohištva so krasili čitalnice, hodnike, izposojevalnico, spominske sobe in pisarne novomeške knjižnice, ustanovljene leta 1946.  

Pisatelj Milan Pugelj, zapisovalec usod malih ljudiNovo mesto je v preteklosti pustilo številne sledi v literarnih delih marsikaterega slovenskega pisatelja, saj so mnogi tu obiskovali gimnazijo. Novomeška gimnazija je imela konec 19. stoletja pomembno vlogo v kulturnem in izobraževalnem življenju na celotnem Kranjskem.  
Novo mesto je v preteklosti pustilo številne sledi v literarnih delih marsikaterega slovenskega pisatelja, saj so mnogi tu obiskovali gimnazijo. Novomeška gimnazija je imela konec 19. stoletja pomembno vlogo v kulturnem in izobraževalnem življenju na celotnem Kranjskem.  

Revija Ljubljana med nostalgijo in sanjamiV Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Mestne knjižnice Ljubljana pripravljamo in izdajamo revijo za domoznanske vsebine. Naslovili smo jo Ljubljana med nostalgijo in sanjami, saj je nastala iz istoimenskega cikla domoznanskih razstav, ki smo ga zastavili v začetku leta 2010.  
V Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Mestne knjižnice Ljubljana pripravljamo in izdajamo revijo za domoznanske vsebine. Naslovili smo jo Ljubljana med nostalgijo in sanjami, saj je nastala iz istoimenskega cikla domoznanskih razstav, ki smo ga zastavili v začetku leta 2010.  

Leopold Lubo Odlazek – igranje knapovskih otrok iz TrboveljLeopold Odlazek je Trboveljčan, ki ga sokrajani poznamo pod vzdevkom Zupanov Lubo. Lokalna zgodovina ga je zanimala že od mladosti, svoje spomine in vedenje o življenju trboveljskih rudarjev je leta 2010 strnil v knjigo z naslovom Med hauzi (Takšne in drugačne iz Žabje vasi). V Zasavskem muzeju Hrastnik je na ogled stalna razstava z naslovom Igračanje – pod imenom se skriva na ogled postavljena zbirka igrač, s katerimi so se zasavski otroci igrali od 30. let 20. stoletja dalje. Okrog 30 razstavljenih igrač, ki so prav takšne, s kakršnimi so se igrali otroci zasavskih knapov, je za muzejsko zbirko izdelal prav Lubo Odlazek.  
Leopold Odlazek je Trboveljčan, ki ga sokrajani poznamo pod vzdevkom Zupanov Lubo. Lokalna zgodovina ga je zanimala že od mladosti, svoje spomine in vedenje o življenju trboveljskih rudarjev je leta 2010 strnil v knjigo z naslovom Med hauzi (Takšne in drugačne iz Žabje vasi). V Zasavskem muzeju Hrastnik je na ogled stalna razstava z naslovom Igračanje – pod imenom se skriva na ogled postavljena zbirka igrač, s katerimi so se zasavski otroci igrali od 30. let 20. stoletja dalje. Okrog 30 razstavljenih igrač, ki so prav takšne, s kakršnimi so se igrali otroci zasavskih knapov, je za muzejsko zbirko izdelal prav Lubo Odlazek.  

140 korakov po zgodovini Cinkarne CeljeZ zgodbo »140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje« vas želimo popeljati po sledeh zgodovine enega najpomembnejših podjetij v Celju, ki je v letu 2013 praznovalo častitljivih 140 let neprekinjenega delovanja. Prikaz temelji na primerjavi starejših fotografij z novejšimi, predstavitvi vseh področij delovanja podjetja: aktualni in opuščeni programi, skrb za okolje, varnost pri delu, kontrola kakovosti proizvodov, razvoj, garderobe, kopalnice in prehrana zaposlenih, družabno življenje delavcev, delovanje podjetja v lokalnem okolju. 
Z zgodbo »140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje« vas želimo popeljati po sledeh zgodovine enega najpomembnejših podjetij v Celju, ki je v letu 2013 praznovalo častitljivih 140 let neprekinjenega delovanja. Prikaz temelji na primerjavi starejših fotografij z novejšimi, predstavitvi vseh področij delovanja podjetja: aktualni in opuščeni programi, skrb za okolje, varnost pri delu, kontrola kakovosti proizvodov, razvoj, garderobe, kopalnice in prehrana zaposlenih, družabno življenje delavcev, delovanje podjetja v lokalnem okolju. 

Kulturna dediščina za družineOb pripravljanju domoznanskih dejavnosti v Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili, da je potrebno pripraviti tudi domoznanske vsebine, namenjene otrokom in mladostnikom, ki bodo služile za delo z družinami in medgeneracijsko povezovanje. Odločili smo se za zanimive domoznanske teme in pri tem v bogati zbirki Slovanske knjižnice iskali vsebine, ki bi lahko pritegnile sodobne družine in jih spodbudile k temu, da pustijo računalnik doma in v knjižnici vsi skupaj prebijejo urico kvalitetnega skupnega druženja, posvečenega spoznavanju lokalne kulturne dediščine.  
Ob pripravljanju domoznanskih dejavnosti v Slovanski knjižnici – Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili, da je potrebno pripraviti tudi domoznanske vsebine, namenjene otrokom in mladostnikom, ki bodo služile za delo z družinami in medgeneracijsko povezovanje. Odločili smo se za zanimive domoznanske teme in pri tem v bogati zbirki Slovanske knjižnice iskali vsebine, ki bi lahko pritegnile sodobne družine in jih spodbudile k temu, da pustijo računalnik doma in v knjižnici vsi skupaj prebijejo urico kvalitetnega skupnega druženja, posvečenega spoznavanju lokalne kulturne dediščine.  

GovoričkeGoriški literarni klub GOvoRICA je v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka v letu 2013 razpisal literarni natečaj GOvoRIČKA za humorno kratko prozo v eni izmed krajevnih govoric z območja (širše) Goriške. Natečaj je potekal od 20. junija do 1. oktobra 2013.  
Goriški literarni klub GOvoRICA je v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka v letu 2013 razpisal literarni natečaj GOvoRIČKA za humorno kratko prozo v eni izmed krajevnih govoric z območja (širše) Goriške. Natečaj je potekal od 20. junija do 1. oktobra 2013.  

Stavbna dediščina mozirskega trgaMozirje je eden starejših trgov na Štajerskem. Kot kraj se v listinah omenja že leta 1146, kot trg pa 5. maja 1318. Nekatera naključna arheološka najdišča v Mozirju in okolici potrjujejo domnevo, da je kraj še starejši. V nekaterih starih zapisih je večkrat izražena misel, da je v Mozirju že v rimskem obdobju stal "castrum" ali utrjen kraj. 
Mozirje je eden starejših trgov na Štajerskem. Kot kraj se v listinah omenja že leta 1146, kot trg pa 5. maja 1318. Nekatera naključna arheološka najdišča v Mozirju in okolici potrjujejo domnevo, da je kraj še starejši. V nekaterih starih zapisih je večkrat izražena misel, da je v Mozirju že v rimskem obdobju stal "castrum" ali utrjen kraj. 

Dolinarjeva kraljeva konjeniška spomenika v LjubljaniNaša prestolnica se dandanes ponaša z dvema konjeniškima spomenikoma, posvečenima generalu Rudolfu Maistru. A če se ozremo kar nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, da sta bila v Ljubljani že nekoč dva konjeniška spomenika. 
Naša prestolnica se dandanes ponaša z dvema konjeniškima spomenikoma, posvečenima generalu Rudolfu Maistru. A če se ozremo kar nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, da sta bila v Ljubljani že nekoč dva konjeniška spomenika. 

Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu? III. delV letu 2013 smo pripravili že tretje nadaljevanje digitalne zbirke »Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu«. Tudi ta sklop prinaša številne biografske podatke v lokalnem ali širšem slovenskem prostoru zaslužnih Slovencev, ki so se uveljavili na različnih področjih svojega delovanja.  
V letu 2013 smo pripravili že tretje nadaljevanje digitalne zbirke »Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu«. Tudi ta sklop prinaša številne biografske podatke v lokalnem ali širšem slovenskem prostoru zaslužnih Slovencev, ki so se uveljavili na različnih področjih svojega delovanja.  

Grofje Thurn Valsassina in Ravne Rodbina grofov Thurn Valsassina je od začetka 17. stoletja dalje pomembno zaznamovala zgodovino Koroške na obeh straneh državne meje. Veljajo za eno najstarejših, še danes obstoječih plemiških rodbin v širšem srednje-evropskem prostoru. Rodbinsko izročilo pravi, da naj bi kot francosko svobodno plemstvo izvirali neposredno od Karla Velikega, kasneje, v 10. stoletju, prebežali v severno Italijo, nato pa jim lahko sledimo preko Furlanije in habsburških dednih dežel vse do Češke. Danes je po moški liniji 'živa' samo še pliberška veja rodbine z dediči v Železni Kapli, spodnjeavstrijskem Rastenbergu ter furlanskem Ziraccu (Preinfalk, 2008). 
Rodbina grofov Thurn Valsassina je od začetka 17. stoletja dalje pomembno zaznamovala zgodovino Koroške na obeh straneh državne meje. Veljajo za eno najstarejših, še danes obstoječih plemiških rodbin v širšem srednje-evropskem prostoru. Rodbinsko izročilo pravi, da naj bi kot francosko svobodno plemstvo izvirali neposredno od Karla Velikega, kasneje, v 10. stoletju, prebežali v severno Italijo, nato pa jim lahko sledimo preko Furlanije in habsburških dednih dežel vse do Češke. Danes je po moški liniji 'živa' samo še pliberška veja rodbine z dediči v Železni Kapli, spodnjeavstrijskem Rastenbergu ter furlanskem Ziraccu (Preinfalk, 2008). 

Rezultati: 1-15 od 230Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011