Rezultati: 1-15 od 278Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Vizita na BistriškemVeč kot sto let stara tradicija vizite velja na ilirskobistriškem za izviren običaj, za katerega so značilni s papirnatimi rožami in pisanimi papirnatimi trakovi okrašeni vozovi. 
Več kot sto let stara tradicija vizite velja na ilirskobistriškem za izviren običaj, za katerega so značilni s papirnatimi rožami in pisanimi papirnatimi trakovi okrašeni vozovi. 

Dr. Martin Žnideršič - novinar, založnik, predavatelj, zbirateljRojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve desetletji kasneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga. Gre za prvo disertacijo s področja založništva pri nas. 
Rojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve desetletji kasneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga. Gre za prvo disertacijo s področja založništva pri nas. 

Med nebom in zemljoZbirka prinaša izbor fotografij Johanna Freunda, fotografa na italijanskem bojišču, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. 
Zbirka prinaša izbor fotografij Johanna Freunda, fotografa na italijanskem bojišču, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. 

Mariborski Stari most med 1913-2013Zgodovina življenja mesta Maribora je vseskozi tesno povezana z reko Dravo in njenimi mostovi. S prehodom preko reke, rečnimi potmi in obrežno poselitvijo je povezan sam nastanek mesta. Razvoj mesta so skozi stoletja temeljno oblikovali tudi prehodi čez reko – njeni mostovi. Maribor in Drava sta tako eno že dolgo. Leta 2013 pa je minilo celo stoletje od odprtja današnjega Starega mostu, ki povezuje levi in desni breg Drave, v samem srcu mesta.  
Zgodovina življenja mesta Maribora je vseskozi tesno povezana z reko Dravo in njenimi mostovi. S prehodom preko reke, rečnimi potmi in obrežno poselitvijo je povezan sam nastanek mesta. Razvoj mesta so skozi stoletja temeljno oblikovali tudi prehodi čez reko – njeni mostovi. Maribor in Drava sta tako eno že dolgo. Leta 2013 pa je minilo celo stoletje od odprtja današnjega Starega mostu, ki povezuje levi in desni breg Drave, v samem srcu mesta.  

Spomini Gorenjcev na prvo svetovno vojnoDomoznanski september je v gorenjskih osrednjih knjižnicah vsako leto posvečen prireditvam, s katerimi opozarjamo na naše bogate zbirke gradiva o gorenjskih krajih in ljudeh. Letos smo želeli spodbuditi zavedanje o pomenu osebnih spominov za predstavitev zgodovine in razvoja Gorenjske in obenem obeležiti 100. obletnico začetka prve svetovne vojne.  
Domoznanski september je v gorenjskih osrednjih knjižnicah vsako leto posvečen prireditvam, s katerimi opozarjamo na naše bogate zbirke gradiva o gorenjskih krajih in ljudeh. Letos smo želeli spodbuditi zavedanje o pomenu osebnih spominov za predstavitev zgodovine in razvoja Gorenjske in obenem obeležiti 100. obletnico začetka prve svetovne vojne.  

Prekmurski digitalizirani časopisi in koledarjiPokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je do sedaj poskrbela za digitalizacijo desetih prekmurskih časopisov in koledarjev, ki so izhajali v času od 1904 do 1944. 
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je do sedaj poskrbela za digitalizacijo desetih prekmurskih časopisov in koledarjev, ki so izhajali v času od 1904 do 1944. 

Od božiča do novega leta: božič in novo leto na voščilnicahKnjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja izredno pestro zbirko božičnih in novoletnih voščilnic od konca 19. stoletja do današnjih dni. 
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja izredno pestro zbirko božičnih in novoletnih voščilnic od konca 19. stoletja do današnjih dni. 

Barbara Celjska (1392? - 1451)Barbara, najmlajša hči Hermana II. Celjskega, trojna kraljica in soproga »poslednjega viteza Evrope«, znamenitega Sigismunda Luksemburškega, v Enciklopediji Slovenije nima gesla. Razumljivo. Celje je zapustila najkasneje ob poroki leta 1405, morda že ob zaroki leta 1401, in se v mesto ob Savinji ni več vračala.  
Barbara, najmlajša hči Hermana II. Celjskega, trojna kraljica in soproga »poslednjega viteza Evrope«, znamenitega Sigismunda Luksemburškega, v Enciklopediji Slovenije nima gesla. Razumljivo. Celje je zapustila najkasneje ob poroki leta 1405, morda že ob zaroki leta 1401, in se v mesto ob Savinji ni več vračala.  

Spomeniki prve svetovne vojne na Ptujskem in OrmoškemV letu 2014 mineva 100 let od pričetka prve svetovne vojne, ki je zahtevala na milijone življenj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji in v naših krajih. O tej veliki tragediji 20. stoletja še danes pričajo spominska obeležja, ki so jih po vojni postavili svojci, preživeli vojaki in lokalne skupnosti v trajen spomin in opomin za bodoče rodove. 
V letu 2014 mineva 100 let od pričetka prve svetovne vojne, ki je zahtevala na milijone življenj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji in v naših krajih. O tej veliki tragediji 20. stoletja še danes pričajo spominska obeležja, ki so jih po vojni postavili svojci, preživeli vojaki in lokalne skupnosti v trajen spomin in opomin za bodoče rodove. 

Poti Franca Ksaverja Meška"Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice." Tako je Meško opeval svojo rodno pokrajino. Pisatelj Franc Ksaver Meško, sin Slovenskih goric, je večino svojega življenja povezal s Koroško. Že kot mladega duhovnika ga je življenjska pot vodila po številnih koroških krajih in vaseh tostran in onstran današnje meje. Svoje poklicno in literarno delo je zvezal s preprostimi ljudmi, ki so ga kot duhovnika vedno vzeli za svojega.  
"Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj - tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice." Tako je Meško opeval svojo rodno pokrajino. Pisatelj Franc Ksaver Meško, sin Slovenskih goric, je večino svojega življenja povezal s Koroško. Že kot mladega duhovnika ga je življenjska pot vodila po številnih koroških krajih in vaseh tostran in onstran današnje meje. Svoje poklicno in literarno delo je zvezal s preprostimi ljudmi, ki so ga kot duhovnika vedno vzeli za svojega.  

Trboveljske rudarske pesmi in pripovediTine Lenarčič je Trboveljčan z dušo in srcem, je tudi neuradni trboveljski kronist, ki je za zanamce ohranil peto in povedno dediščino trboveljskih rudarjev - zbral jo je v knjigah Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi. Gre za pesmi in zgodbe, ki so se prenašale od ust do ust in so lepšale proste trenutke trboveljskih rudarjev in njihovih družin. 
Tine Lenarčič je Trboveljčan z dušo in srcem, je tudi neuradni trboveljski kronist, ki je za zanamce ohranil peto in povedno dediščino trboveljskih rudarjev - zbral jo je v knjigah Rudarske zgodbe in pripovedi ter Slovenske rudarske pesmi. Gre za pesmi in zgodbe, ki so se prenašale od ust do ust in so lepšale proste trenutke trboveljskih rudarjev in njihovih družin. 

Ljubljanica - rimska plovna potRimljani so bili mojstri v gradnji cest in izgradnja državnih cest je bila eden njihovih največjih gradbenih podvigov. Novosti pri trasiranju poti so v času osvojitve zanesli tudi v naš prostor. Zaradi novozgrajenih cestnih povezav pa tradicionalne vodne poti nikakor niso izgubile svojega pomena. Te so predvsem za prevoz večjih tovorov še vedno predstavljale najcenejši, najhitrejši in najbolj učinkovit transport. Da je bil rečni promet v antiki zelo pomemben, kaže tudi to, da so največje naselbine nastale prav ob plovnih rekah. Plovne so bile reke Savus (Sava), Dravus (Drava), Colapis (Kolpa) in Corcoras (Krka), poseben pomen pa je kljub kratkemu toku imela Ljubljanica.  
Rimljani so bili mojstri v gradnji cest in izgradnja državnih cest je bila eden njihovih največjih gradbenih podvigov. Novosti pri trasiranju poti so v času osvojitve zanesli tudi v naš prostor. Zaradi novozgrajenih cestnih povezav pa tradicionalne vodne poti nikakor niso izgubile svojega pomena. Te so predvsem za prevoz večjih tovorov še vedno predstavljale najcenejši, najhitrejši in najbolj učinkovit transport. Da je bil rečni promet v antiki zelo pomemben, kaže tudi to, da so največje naselbine nastale prav ob plovnih rekah. Plovne so bile reke Savus (Sava), Dravus (Drava), Colapis (Kolpa) in Corcoras (Krka), poseben pomen pa je kljub kratkemu toku imela Ljubljanica.  

Arhitektura severnega roba Goričkega prve polovice 20. stoletjaPokrajinske tektonske značilnosti, vremenski pogoji, kot tudi dostopni materiali so se v preteklosti pri gradnji mnogo bolj upoštevali in to je oblikovalo značilno arhitekturno identiteto posamezne krajine. Arhitektura prekmurskega področja se od preostale Slovenije razlikuje tako po načinu gradnje, kot po uporabljenih materialih. 
Pokrajinske tektonske značilnosti, vremenski pogoji, kot tudi dostopni materiali so se v preteklosti pri gradnji mnogo bolj upoštevali in to je oblikovalo značilno arhitekturno identiteto posamezne krajine. Arhitektura prekmurskega področja se od preostale Slovenije razlikuje tako po načinu gradnje, kot po uporabljenih materialih. 

Bogojinska ustanovna cehovska listina iz leta 1779Ustanovno cehovsko listino iz leta 1779 v posebnem fondu hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svoji domoznanski zbirki. Listina potrjuje delovanje cehov v Bogojini v obdobju največjega razcveta cehov v Prekmurju, tj. 18. stoletju in je doslej edini znani dokument o delovanju cehov v tem kraju v omenjenem stoletju.  
Ustanovno cehovsko listino iz leta 1779 v posebnem fondu hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svoji domoznanski zbirki. Listina potrjuje delovanje cehov v Bogojini v obdobju največjega razcveta cehov v Prekmurju, tj. 18. stoletju in je doslej edini znani dokument o delovanju cehov v tem kraju v omenjenem stoletju.  

Mali grad na PtujuZgradba, v kateri danes domuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnega jedra. Markantna renesančno-baročna zgradba ob jugozahodnem obronku grajskega griča je skozi stoletja pomembno oblikovala ptujsko mestno veduto. 
Zgradba, v kateri danes domuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnega jedra. Markantna renesančno-baročna zgradba ob jugozahodnem obronku grajskega griča je skozi stoletja pomembno oblikovala ptujsko mestno veduto. 

Spomini na KonjičanaŽelezniška proga med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami je bila predana prometu 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Proga ni prinesla le povezave z vasmi, ampak celo telefonsko napeljavo ob progi. Do Zreč so jo podaljšali 15. januarja 1921. Tovorni promet na njej so ukinili 30. aprila 1961, 15. aprila 1962 so ukinili potniškega in progo razdrli.  
Železniška proga med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami je bila predana prometu 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Proga ni prinesla le povezave z vasmi, ampak celo telefonsko napeljavo ob progi. Do Zreč so jo podaljšali 15. januarja 1921. Tovorni promet na njej so ukinili 30. aprila 1961, 15. aprila 1962 so ukinili potniškega in progo razdrli.  

Rezultati: 1-15 od 278Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011