Špinerbal, ki so ga po letu 1945 preimenovali v ples predilcev, uvrščamo med najelitnejše dogodke v mestu Litija. Njegovi začetki segajo verjetno v konec 20. let prejšnjega stoletja, s podobno elitno noto pa se je ponašal še vsaj dve desetletji po drugi svetovni vojni. Trajal je do osamosvojitve Slovenije in nekateri meščani se ga še s ponosom spominjajo. Verjetno je bila litijska predilnica prva v Jugoslaviji, ki je prirejala ta elitni ples tudi za delavce. 

V prvi svetovni vojni so sodelovali tudi vojaki iz Ivačne Gorice in okolice. 

V Ljubljani in okolici so bile med prvo svetovno vojno, od leta 1915, organizirane vojaške delavnice V. armade. Nahajale so se v Šiški, na Vodmatu v Mostah, Šentvidu in tudi na Vrhniki.  

Slovanska čitalnica v Mariboru je bila ustanovljena 17. julija 1861. Imela je pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju Maribora v 19. Stoletju. Namen društva oz. čitalnice je bil, da goji in utrjuje rabo slovenskega jezika, slovensko ljudsko petje, nudi članom slovenske časnike in časopise, uprizarja gledališke igre ter ustanovi knjižnico. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v Enoti za domoznanstvo ter Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov precej originalnega rokopisnega gradiva in drobnih tiskov ter dokumentacijo iz slovenskih časnikov. Rokopisno gradivo Slovanske čitalnice v Mariboru je UKM pridobila kot dar leta 1941. Gradivo je sistematično urejeno in hranjeno pod ustreznimi pogoji pod signaturo Ms 201 in obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Pisma Slovanske čitalnice, III. Korespondenca Slovanski čitalnici, IV. Sejno gradivo in zapisniki, V. Prireditve, VI. Razne akcije, VII. Stiki z drugimi društvi in VIII. Knjižnica. Gradivo iz Rokopisne zbirke (Ms 201 

Peter Lipar je bil dolga desetletja osrednja osebnost glasbenega življenja v Kranju, kjer je preživel vse svoje poklicno življenje. S svojim delom kot skladatelj, dirigent, zborovodja, glasbeni pedagog, ravnatelj in organizator je pustil neizbrisljivo glasbeno sled v domačem okolju in v vsem slovenskem prostoru. S predanostjo glasbi je bil vzor številnim mlajšim generacijam glasbenikov in pevcev.  

Ob 50. letnici matičnosti smo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje pripravili razstavo, ki nas je popeljala v preteklost s pomočjo slikovnega gradiva prostorov, zaposlenih in prireditev od ustanovitve Ljudske knjižnice Trebnje do danes. 

V obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja so bile prehranske navade na Celjskem pogojene z odmaknjenostjo naselij od komunikacij, s socialnim statusom prebivalcev, lokalnimi navadami itd. K razvoju prehrane je pripomogel tudi prihod železnice, najbolj pa so nanj vplivali gospodinjsko šolstvo ter gospodinjska literatura. Šele kuharski tečaji in priročna literatura so kuharicam odkrili, kako naj bolje izkoristijo prehrambne možnosti v svoji okolici.  

Pregled delovanja KUD Podljubelj in kulturne dejavnosti v vasi na splošno. 

Rodbina Mayr spada med starejše vodilne kranjske meščanske rodbine. Njeni začetniki so bili nadarjeni podjetniki z močno željo po pridobitvi materialnih dobrin in premoženja. Ustvarili so si ga s trgovino in podjetništvom, sodelovanje pri upravljanju mesta pa jim je prinašalo ugledne službe in številne privilegije.  

Pustni običaji v občini Ilirska Bistrica 

S pomladjo se po mrzli in dolgočasni zimi začne prebujati narava in mnoge stare civilizacije so novo leto ravno iz tega razloga praznovale šele po spomladanskem enakonočju (21.3.) in ne z začetkom koledarskega leta. To je bilo obdobje različnih obredij in magičnih praks, ki jih v podobnih ali nekoliko spremenjenih oblikah poznamo še danes.  

»Vnašati svežino in uresničiti nove ideje, je vedno vznemirljivo. S preselitvijo mestne knjižnice smo pridobili nove prostore in možnosti, da novim prostorom dodamo še nove, zanimive vsebine.« 

Pred 140. leti so v Šmartnem pri Litiji po vzoru čitalniškega gibanja v takratnem slovenskem kulturnem prostoru ustanovili Narodno čitalnico. Pisnih dokumentov, razen akta o ustanovitvi in ohranjenih pravil, ni, saj so bili žal uničeni. Prav tako je prisotna vrzel v dokumentih oz. kronikah daljšega obdobja (do 2. svetovne vojne) številnih kulturnih društev, ki so se kasneje porajala na območju Šmartnega in Litije – prav gotovo zaradi pozitivnega vpliva čitalnice. 

Zbirka pripoveduje o ključnih značilnostih slovenske kulinarike, ki marsikaj črpa iz evropskega gastronomskega izročila. Avtorica projekta Kristina Košič Humar je raziskala in prebirala starejše in novejše kuharske knjige, ki so nastale na Slovenskem v zadnjih dvesto letih. V zbirki je opisano tudi, kako in kje so nekdaj pripravljali hrano in pijačo, kako so jo postregli.  

Leta 2012 je minevalo 320 let od rojstva enega največjih svetovnih skladateljev in violinistov 18. stoletja, Giuseppeja Tartinija. Besedilo govori o Tartinijevem življenju in delu, tudi v luči njegovega rojstnega mesta. 

Drugi sklop - dvajset ulic v Novem mestu, ki nosijo imena znanih Novomeščanov, Dolenjcev oz. Slovencev