Rezultati: 1-15 od 293Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918V letu 2014 in prihajajočih letih množično oživljamo podobe prve svetovne vojne. Mnogo jih je, z mnogo sporočili. A eno je enako – da se to ne bi več ponovilo. Tudi v Gorenjskem muzeju smo že zaradi tradicije, ki Gorenjsko povezuje s prvo svetovno vojno, stoto obletnico njenega začetka počastili z razstavo Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 v gradu Khislstein.  
V letu 2014 in prihajajočih letih množično oživljamo podobe prve svetovne vojne. Mnogo jih je, z mnogo sporočili. A eno je enako – da se to ne bi več ponovilo. Tudi v Gorenjskem muzeju smo že zaradi tradicije, ki Gorenjsko povezuje s prvo svetovno vojno, stoto obletnico njenega začetka počastili z razstavo Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 v gradu Khislstein.  

Ko bo svoboda zasijalaOb 70. obletnici osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini 
Ob 70. obletnici osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini 

Jakob Špicar, 'živ, neugnan vrelec ljudske dramatike'Jakob Špicar (1884-1970) je neupravičeno ostal v senci slovenske kulturne in gledališke zgodovine. Mojster slovenske ljudske dramatike in gledališča, kot ga je označil veliki poznavalec njegovega življenja in dela Jure Sinobad, je svoje koroške korenine trdno zasidral na Gorenjskem. V svojih najbolj plodnih letih delovanja v Radovljici je s svojimi dramatizacijami in igrami zapustil neprecenljiv prispevek slovenskemu ljudskemu gledališču. 
Jakob Špicar (1884-1970) je neupravičeno ostal v senci slovenske kulturne in gledališke zgodovine. Mojster slovenske ljudske dramatike in gledališča, kot ga je označil veliki poznavalec njegovega življenja in dela Jure Sinobad, je svoje koroške korenine trdno zasidral na Gorenjskem. V svojih najbolj plodnih letih delovanja v Radovljici je s svojimi dramatizacijami in igrami zapustil neprecenljiv prispevek slovenskemu ljudskemu gledališču. 

Jakob Savinšek, kipar s pesniško dušoKipar Jakob Savinšek je kljub prezgodnji smrti ustvaril izredno obsežno zbirko oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstnih del, ki je plod intenzivnega dela in ustvarjalne rasti. S svojimi umetniškimi stvaritvami je pomembno zaznamoval tudi podobo dolenjske in belokranjske pokrajine. 
Kipar Jakob Savinšek je kljub prezgodnji smrti ustvaril izredno obsežno zbirko oblikovno in vsebinsko zelo raznovrstnih del, ki je plod intenzivnega dela in ustvarjalne rasti. S svojimi umetniškimi stvaritvami je pomembno zaznamoval tudi podobo dolenjske in belokranjske pokrajine. 

Življenje pod Srobotnikom: Straža pri Novem mestuV bogati zbirki razglednic in fotografij Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je tudi zbirka razglednic in fotografij Straže z okolico od začetka 20. stoletja do današnjih dni. Dobrodošli v zavetje straškega hriba in objem reke Krke. 
V bogati zbirki razglednic in fotografij Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je tudi zbirka razglednic in fotografij Straže z okolico od začetka 20. stoletja do današnjih dni. Dobrodošli v zavetje straškega hriba in objem reke Krke. 

Razgled po LjubljaniKdaj točno je bila izdana prva razglednica Ljubljane ni znano. Najstarejša razglednica iz zbirke gospe Milene Žnideršič, ki je posodila svojo obsežno zbirko razglednic Ljubljane za razstavo v Slovanski knjižnici (na osnovi slednje je namreč nastala pričujoča digitalna zbirka), ima zapisano letnico 1894. Sklepamo lahko, da so se prve razglednice Ljubljane pojavile kmalu po letu 1890. 
Kdaj točno je bila izdana prva razglednica Ljubljane ni znano. Najstarejša razglednica iz zbirke gospe Milene Žnideršič, ki je posodila svojo obsežno zbirko razglednic Ljubljane za razstavo v Slovanski knjižnici (na osnovi slednje je namreč nastala pričujoča digitalna zbirka), ima zapisano letnico 1894. Sklepamo lahko, da so se prve razglednice Ljubljane pojavile kmalu po letu 1890. 

Ekslibrisi in knjižna oprema med secesijo in slovensko modernoIz posebnih zbirk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika  
Iz posebnih zbirk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika  

Južna železnica skozi objektivPredstavitev izbranih in nagrajenih fotografij s fotografskega natečaja Južna železnica na Divaškem, ki je potekal v okviru 3. ex tempora Stojana Zafreda v Kosovelovi knjižnici Sežana - Knjižnici Divača. 
Predstavitev izbranih in nagrajenih fotografij s fotografskega natečaja Južna železnica na Divaškem, ki je potekal v okviru 3. ex tempora Stojana Zafreda v Kosovelovi knjižnici Sežana - Knjižnici Divača. 

Kras z igro skozi časSpoznavanje in raziskovanje domačega kraja ... 
Spoznavanje in raziskovanje domačega kraja ... 

Zbirka planinskih razglednic Gorenjskega muzeja Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja vsebuje tudi planinske razglednice, torej tiste, ki motivno prikazujejo gore, hribe in planinske koče. Zbirka je urejena glede na geografsko lego gorovja: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in predalpsko gorovje, kamor spadajo Pohorje ter hribi v Zasavju, na Dolenjskem in na Primorskem. 
Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja vsebuje tudi planinske razglednice, torej tiste, ki motivno prikazujejo gore, hribe in planinske koče. Zbirka je urejena glede na geografsko lego gorovja: Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in predalpsko gorovje, kamor spadajo Pohorje ter hribi v Zasavju, na Dolenjskem in na Primorskem. 

Kosovel 3D3D modeli Kosovelovega portreta  
3D modeli Kosovelovega portreta  

Zbirka starih razglednic Kosovelove knjižnice SežanaPredstavljamo vam digitalizirano zbirko starih razglednic, ki jih hrani Kosovelova knjižnica Sežana. 
Predstavljamo vam digitalizirano zbirko starih razglednic, ki jih hrani Kosovelova knjižnica Sežana. 

Utrip Sevnice na razglednicahZares najlepši pozdrav pošiljamo tudi iz Sevnice, z željo, da vam predstavimo sevniški utrip oziroma naš delček v bogatem mozaiku domoznanskih razglednic, ki jih hranijo različne institucije širom Slovenije, med njimi tudi posavska zakladnica knjižnega in neknjižnega gradiva, Knjižnica Sevnica.  
Zares najlepši pozdrav pošiljamo tudi iz Sevnice, z željo, da vam predstavimo sevniški utrip oziroma naš delček v bogatem mozaiku domoznanskih razglednic, ki jih hranijo različne institucije širom Slovenije, med njimi tudi posavska zakladnica knjižnega in neknjižnega gradiva, Knjižnica Sevnica.  

Milijonarjeva zgodbaNaključja nam prinesejo zanimive zgodbe. Pred leti se je na Knjižnico Litija obrnila Valerija Ravbar, urednica na Radiu Slovenija, ki je raziskovala zgodbo zlatokopa, ki naj bi izviral iz litijskega okrožja. Ivan Sivec je namreč pisal knjigo na to temo, Prekletstvo zlata, zato sta želela čim več avtentičnih podatkov. In pri tem je ostalo, o zlatokopu Antonu Standerju namreč nismo imeli nobenega podatka. V letu 2014 pa je zgodbo predstavil pisatelj Ivan Sivec, ki je obiskal Knjižnico Litija. In takrat smo začeli raziskovati… 
Naključja nam prinesejo zanimive zgodbe. Pred leti se je na Knjižnico Litija obrnila Valerija Ravbar, urednica na Radiu Slovenija, ki je raziskovala zgodbo zlatokopa, ki naj bi izviral iz litijskega okrožja. Ivan Sivec je namreč pisal knjigo na to temo, Prekletstvo zlata, zato sta želela čim več avtentičnih podatkov. In pri tem je ostalo, o zlatokopu Antonu Standerju namreč nismo imeli nobenega podatka. V letu 2014 pa je zgodbo predstavil pisatelj Ivan Sivec, ki je obiskal Knjižnico Litija. In takrat smo začeli raziskovati… 

Vizita na BistriškemVeč kot sto let stara tradicija vizite velja na ilirskobistriškem za izviren običaj, za katerega so značilni s papirnatimi rožami in pisanimi papirnatimi trakovi okrašeni vozovi. 
Več kot sto let stara tradicija vizite velja na ilirskobistriškem za izviren običaj, za katerega so značilni s papirnatimi rožami in pisanimi papirnatimi trakovi okrašeni vozovi. 

Dr. Martin Žnideršič - novinar, založnik, predavatelj, zbirateljRojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve desetletji kasneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga. Gre za prvo disertacijo s področja založništva pri nas. 
Rojen je bil 21. januarja 1934 v Slovenski Bistrici. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Novi Gorici, nato pa se je vpisal na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, kjer je leta 1962 diplomiral. Dve desetletji kasneje je doktoriral na Ekonomski fakulteti v Zagrebu z disertacijo Poraba knjige in posebnosti založniškega marketinga. Gre za prvo disertacijo s področja založništva pri nas. 

Rezultati: 1-15 od 293Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011