Rezultati: 1-15 od 252Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Pevsko društvo Lipa LitijaPevsko društvo Lipa iz Litije je drugo najstarejše tovrstno pevsko društvo v Sloveniji z bogato tradicijo. 
Pevsko društvo Lipa iz Litije je drugo najstarejše tovrstno pevsko društvo v Sloveniji z bogato tradicijo. 

Litijski pustni karnevalLitijski pustni karneval ima več kot 100 letno tradicijo in velja za enega najimenitnejših karnevalov v Sloveniji. 
Litijski pustni karneval ima več kot 100 letno tradicijo in velja za enega najimenitnejših karnevalov v Sloveniji. 

Poročni motivi iz Prekmurskih vasiPoroka je bila pomembnejša prelomnica v življenjskem krogu človeka. 
Poroka je bila pomembnejša prelomnica v življenjskem krogu človeka. 

Tržiške tovarne nekoč ...V letu 2013 je v naši knjižnici potekala akcija zbiranja gradiva o propadlih tovarnah v Tržiču v 20. stoletju.  
V letu 2013 je v naši knjižnici potekala akcija zbiranja gradiva o propadlih tovarnah v Tržiču v 20. stoletju.  

Obrazi Bleda in Gorij v 1. svetovni vojniZgodbe posameznikov z Bleda, iz Gorij in njune okolice, ki so aktivno sodelovali v 1. svetovni vojni, ter zbirka razglednic z motivi 1. svetovne vojne. 
Zgodbe posameznikov z Bleda, iz Gorij in njune okolice, ki so aktivno sodelovali v 1. svetovni vojni, ter zbirka razglednic z motivi 1. svetovne vojne. 

Pustni liki Ptuja in okolicePust je poseben čas v letu, povezan s številnimi šegami, posebnimi jedmi in oblikami zabav. Eno od pomembnih slovenskih pustnih središč, ki se ponaša z bogato šemsko in pustno dediščino je tudi Ptuj s širšo okolico.  
Pust je poseben čas v letu, povezan s številnimi šegami, posebnimi jedmi in oblikami zabav. Eno od pomembnih slovenskih pustnih središč, ki se ponaša z bogato šemsko in pustno dediščino je tudi Ptuj s širšo okolico.  

Novomeški tiskar in založnik Janez KrajecNovomeški tiskar Janez Krajec (1843 – 1921) je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva, založništva in časnikarstva v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše slovenske tiskarje 19. stoletja.  
Novomeški tiskar Janez Krajec (1843 – 1921) je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva, založništva in časnikarstva v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše slovenske tiskarje 19. stoletja.  

Ljubljana v bodeči žiciV Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili lanski projekt zbiranja spominov na prvo svetovno vojno letos logično nadaljevati z zbiranjem spominov na okupirano Ljubljano v obdobju druge svetovne vojne.  
V Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili lanski projekt zbiranja spominov na prvo svetovno vojno letos logično nadaljevati z zbiranjem spominov na okupirano Ljubljano v obdobju druge svetovne vojne.  

Tine Orel (1913-1985)Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu v kajžarski družini kot drugi od treh otrok matere Rozalije in očeta Janeza. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu se je zaradi smisla za jezike vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine.  
Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu v kajžarski družini kot drugi od treh otrok matere Rozalije in očeta Janeza. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu se je zaradi smisla za jezike vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine.  

Cvetje in ljudje - arhiv tradicionalnih znanjPričujoči arhiv vsebuje gradivo, ki je nastalo v okviru projekta Wild flower Europe / Evropa divjih rož. Projekt je sofinaciran s strani EU Kultura.  
Pričujoči arhiv vsebuje gradivo, ki je nastalo v okviru projekta Wild flower Europe / Evropa divjih rož. Projekt je sofinaciran s strani EU Kultura.  

Kako so na Koroški Beli včasih živeli?Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 
Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Misli o materinščiniOb mednarodnem dnevu maternih jezikov smo želeli v Goriški knjižnici Franceta Bevka postaviti razstavo na temo materinščine.  
Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov smo želeli v Goriški knjižnici Franceta Bevka postaviti razstavo na temo materinščine.  

Hranilništvo v Novem mestu in na DolenjskemHranilnice ali posojilnice na zadružni osnovi so nastajale od srede sedemdesetih let 19. stoletja kot protiutež pridobitniških denarnim zavodom.  
Hranilnice ali posojilnice na zadružni osnovi so nastajale od srede sedemdesetih let 19. stoletja kot protiutež pridobitniških denarnim zavodom.  

Spomeniški park Ljubljansko NavjeNavje je spomeniški park, urejen po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča leta 1938, nasade pa je uredil tedanji vrtnar Anton Lap. V parku se nahajajo grobovi pomembnih slovenskih kulturnikov, jezikoslovcev, pisateljev in ljubljanskih pomembnih mož in žena.  
Navje je spomeniški park, urejen po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča leta 1938, nasade pa je uredil tedanji vrtnar Anton Lap. V parku se nahajajo grobovi pomembnih slovenskih kulturnikov, jezikoslovcev, pisateljev in ljubljanskih pomembnih mož in žena.  

Goriška kronika 1750-1775Osemnajsto stoletje je, predvsem z reformami Marije Terezije, deželam avstrijske monarhije prineslo velike spremembe v upravni in cerkveni organizaciji, gospodarstvu ter šolstvu. Izbrano obdobje petindvajset let se morda ne zdi dolga doba, vendar ta čas Goriška beleži pomembne spremembe: ustanovitev nadškofije pripelje v Gorico prvega tiskarja, začetek goriškega vodovoda, Solkanec izda razpravo O nalezljivih boleznih, Gorica dobi prvi časopis.  
Osemnajsto stoletje je, predvsem z reformami Marije Terezije, deželam avstrijske monarhije prineslo velike spremembe v upravni in cerkveni organizaciji, gospodarstvu ter šolstvu. Izbrano obdobje petindvajset let se morda ne zdi dolga doba, vendar ta čas Goriška beleži pomembne spremembe: ustanovitev nadškofije pripelje v Gorico prvega tiskarja, začetek goriškega vodovoda, Solkanec izda razpravo O nalezljivih boleznih, Gorica dobi prvi časopis.  

Proza za odrasle - literarna dela iz Prekmurja 2009-2013Prekmurje je bilo že od nekdaj znano po številnih piscih. V prejšnjih stoletjih je bil prekmurski knjižni jezik temelj in vir zapisane besede. Znanje je bilo lahko zapisano v tem jeziku, za kar so skrbeli številni izobraženi katoliški in protestantski duhovniki, ki so se zavedali, da je preproste ljudi mogoče poučevati le v domačem jeziku. Med danes najbolj znanimi, ki sta prirejala in prevajala svetopisemska besedila v prekmurski knjižni jezik ter skrbela za druge knjige, ki bi pismenost in znanje približale ljudem, sta bila že v 18. stoletju protestantski duhovnik Števan Küzmič in katoliški duhovnik Mikloš Küzmič. 
Prekmurje je bilo že od nekdaj znano po številnih piscih. V prejšnjih stoletjih je bil prekmurski knjižni jezik temelj in vir zapisane besede. Znanje je bilo lahko zapisano v tem jeziku, za kar so skrbeli številni izobraženi katoliški in protestantski duhovniki, ki so se zavedali, da je preproste ljudi mogoče poučevati le v domačem jeziku. Med danes najbolj znanimi, ki sta prirejala in prevajala svetopisemska besedila v prekmurski knjižni jezik ter skrbela za druge knjige, ki bi pismenost in znanje približale ljudem, sta bila že v 18. stoletju protestantski duhovnik Števan Küzmič in katoliški duhovnik Mikloš Küzmič. 

Rezultati: 1-15 od 252Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011