Rezultati: 1-15 od 359Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Rudolfovo: že od leta 1975Pričujoči zapis je nastal v letu, ko beležimo 40 let kultne zasedbe Rudolfovo. Poleg časopisnih virov sem uporabil pogovore s člani zasedbe Rudolfovo in drugimi tvorci novomeškega popularnoglasbenega življenja, ki sem jih imel v času nastajanja projekta Novo mesto glasbe (2012-2015) in po njem. Zapis Rudolfovo: že od leta 1975 ni enciklopedične narave, je zgodovinsko-sociološka umestitev zasedbe v popularnoglasbeni kontekst.  
Pričujoči zapis je nastal v letu, ko beležimo 40 let kultne zasedbe Rudolfovo. Poleg časopisnih virov sem uporabil pogovore s člani zasedbe Rudolfovo in drugimi tvorci novomeškega popularnoglasbenega življenja, ki sem jih imel v času nastajanja projekta Novo mesto glasbe (2012-2015) in po njem. Zapis Rudolfovo: že od leta 1975 ni enciklopedične narave, je zgodovinsko-sociološka umestitev zasedbe v popularnoglasbeni kontekst.  

Jolka MiličPrevajalka, publicistka in pesnica Jolka Milič - življenje v slikah. 
Prevajalka, publicistka in pesnica Jolka Milič - življenje v slikah. 

Maribor v letu 1965 Višja arhivska sodelavka Sabina Lešnik je pripravila razstavo črno-belih fotografij Maribora, ki jih hranita Pokrajinski arhiv Maribor ter arhiv Dravskih elektrarn Maribor. Fotografije prikazujejo videz in utrip mesta pred petimi desetletji. Fotografi so v fotografski objektiv ujeli dravsko obrežje, ulice, ceste, stare zgradbe, novogradnje, stanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, stadion Ljudski vrt, poplavljen Pristan, gradbišče jezu v Melju ter prireditve na razstavišču ob Ulici kneza Koclja. Leto 1965 je torej zaznamovalo kar nekaj posebnih dogodkov. Najbolj izstopajo velike poplave, ko je reka Drava narasla kar za 5 metrov in poplavila Lent, ter industrijski predel v Melju. Začela se je tudi načrtovana regulacija bregov Drave in gradnja jezu v Melju. V mestu so rušili stare zgradbe in gradili nove, gradnja nekaterih javnih zgradb pa je začasno obstala.  
Višja arhivska sodelavka Sabina Lešnik je pripravila razstavo črno-belih fotografij Maribora, ki jih hranita Pokrajinski arhiv Maribor ter arhiv Dravskih elektrarn Maribor. Fotografije prikazujejo videz in utrip mesta pred petimi desetletji. Fotografi so v fotografski objektiv ujeli dravsko obrežje, ulice, ceste, stare zgradbe, novogradnje, stanovanjske zgradbe, poslovne zgradbe, stadion Ljudski vrt, poplavljen Pristan, gradbišče jezu v Melju ter prireditve na razstavišču ob Ulici kneza Koclja. Leto 1965 je torej zaznamovalo kar nekaj posebnih dogodkov. Najbolj izstopajo velike poplave, ko je reka Drava narasla kar za 5 metrov in poplavila Lent, ter industrijski predel v Melju. Začela se je tudi načrtovana regulacija bregov Drave in gradnja jezu v Melju. V mestu so rušili stare zgradbe in gradili nove, gradnja nekaterih javnih zgradb pa je začasno obstala.  

Iz zaKotnih Dobrij v svetNarodopisec dr. Franc Kotnik (1882−1955) in jezikoslovec dr. Janko Kotnik (1885−1975)  
Narodopisec dr. Franc Kotnik (1882−1955) in jezikoslovec dr. Janko Kotnik (1885−1975)  

Ko se srečata domoznanstvo in filatelijaDomoznanstvo na Koroškem v luči filatelističnih izdaj arhitekta Boruta Bončine 
Domoznanstvo na Koroškem v luči filatelističnih izdaj arhitekta Boruta Bončine 

Ljudje z Ljubljanskega barjaRazstava Ljudje z Ljubljanskega barja je nastala v sodelovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane ob razstavi »Kolo, 5200 let« leta 2013. Avtorji razstave so bil Dejan Veranič, Barbara Zupanc ter Maša Bratina. Mestna knjižnica Ljubljana se je odločila v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje to zanimivo razstavo prenesti tudi v digitalno obliko, ki je tu pred vami. 
Razstava Ljudje z Ljubljanskega barja je nastala v sodelovanju Krajinskega parka Ljubljansko barje ter Muzeja in galerij mesta Ljubljane ob razstavi »Kolo, 5200 let« leta 2013. Avtorji razstave so bil Dejan Veranič, Barbara Zupanc ter Maša Bratina. Mestna knjižnica Ljubljana se je odločila v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje to zanimivo razstavo prenesti tudi v digitalno obliko, ki je tu pred vami. 

Prijátel - za szlovenszke domorodce med Mürov ino RábovV današnjem času je prebiranje časopisja, bodisi dnevnega bodisi revij, že prav poseben in utečen ritual ter skorajda obvezna manira sodobnega človeka, toda v preteklosti ta medij ni bil stalen spremljevalec ljudskih množic. Še najbolj so bili skeptični do novitet, pa čeprav so jim bile s tem v dlan položene vse aktualne informacije, nasveti in dobrodošle misli. Tudi Prijátel, prvi prekmurski časopis, je spadal v to skupino. 
V današnjem času je prebiranje časopisja, bodisi dnevnega bodisi revij, že prav poseben in utečen ritual ter skorajda obvezna manira sodobnega človeka, toda v preteklosti ta medij ni bil stalen spremljevalec ljudskih množic. Še najbolj so bili skeptični do novitet, pa čeprav so jim bile s tem v dlan položene vse aktualne informacije, nasveti in dobrodošle misli. Tudi Prijátel, prvi prekmurski časopis, je spadal v to skupino. 

Josip Trebec (1873-1938)Fotograf, slikar in mizar  
Fotograf, slikar in mizar  

Slikar Cesare Dell'Acqua (22. julij 1821 - 16. februar 1905)Slikar Cesare Dell'Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih.  
Slikar Cesare Dell'Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih.  

500-letnica slovenskega kmečkega upora »Kri bo tekla za svobodo zlato«, lahko tudi drugače poimenujemo digitalno zbirko 500-letnica Slovenskega kmečkega upora. Največji upor na Slovenskem je trajal pet mesecev, zajel je večino današnjega slovenskega ozemlja, na njegovem vrhuncu pa je sodelovalo okoli 80.000 članov kmečke zveze. 
»Kri bo tekla za svobodo zlato«, lahko tudi drugače poimenujemo digitalno zbirko 500-letnica Slovenskega kmečkega upora. Največji upor na Slovenskem je trajal pet mesecev, zajel je večino današnjega slovenskega ozemlja, na njegovem vrhuncu pa je sodelovalo okoli 80.000 članov kmečke zveze. 

Občina Polzela skozi časKnjižica Občina Polzela skozi čas je katalog 25 razglednic, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. 
Knjižica Občina Polzela skozi čas je katalog 25 razglednic, ki jih hrani domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec. 

Vinko Beličič - slovenski pesnik, pisatelj, prevajalecVinko Beličič je bil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 19. avgusta 1913. leta v Črnomlju. Očetu Antonu in mami Katarini Petric. Žal je družina kmalu izgubila očeta, ki je umrl leta 1917., v prvi svetovni vojni. Po smrti očeta sta se z mamo preselila v Rodine pri Črnomlju, na kmetijo, ki sta jo pred tem kupila mamina starša. Tam je preživel svoja otroška leta in mladost.  
Vinko Beličič je bil slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 19. avgusta 1913. leta v Črnomlju. Očetu Antonu in mami Katarini Petric. Žal je družina kmalu izgubila očeta, ki je umrl leta 1917., v prvi svetovni vojni. Po smrti očeta sta se z mamo preselila v Rodine pri Črnomlju, na kmetijo, ki sta jo pred tem kupila mamina starša. Tam je preživel svoja otroška leta in mladost.  

Rudolf Maister in Maistrova knjižnicaGeneral Rudolf Maister ni bil le general in pesnik, ampak tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6.000 enotami gradiva. Pesnik, slavist in bibliotekar Janko Glazer je leta 1934 o njej zapisal: »Kakor je knjižnica bogata vsebinsko, tako se odlikuje tudi po lepi in skrbni opremi. Tudi v tem pogledu kaže, da je bil njen lastnik pravi in resnični bibliofil.« (Janko Glaser, Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. V: Kronika slovenskih mest 1, 1934, št. 4, str. 264) 
General Rudolf Maister ni bil le general in pesnik, ampak tudi velik ljubitelj slovenske besede in knjig. Njegova ljubezen do zbiranja knjig je zrasla v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6.000 enotami gradiva. Pesnik, slavist in bibliotekar Janko Glazer je leta 1934 o njej zapisal: »Kakor je knjižnica bogata vsebinsko, tako se odlikuje tudi po lepi in skrbni opremi. Tudi v tem pogledu kaže, da je bil njen lastnik pravi in resnični bibliofil.« (Janko Glaser, Rudolf Maister – Vojanov kot pesnik. V: Kronika slovenskih mest 1, 1934, št. 4, str. 264) 

Univerza za III. življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje Osrednja knjižnica Celje že dobri dve desetletji posveča posebno pozornost starejšim uporabnikom in ljudem s posebnimi potrebami. Ena od oblik dela z omenjenimi uporabniki je Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje kot oblika neformalnega izobraževanja starejših. Iz začetnega domoznanskega krožka v letu 1994 se je dejavnost razširila na skoraj 40 različnih izobraževalnih programov. Univerza šteje blizu 650 aktivnih članov. Delo na Univerzi poteka v obliki krožkov, delavnic, ogledov, ekskurzij, predavanj, razstav in spominskih večerov, večina slušateljev pa svoja nova znanja nadgrajuje tudi z uporabo knjižničnega gradiva.  
Osrednja knjižnica Celje že dobri dve desetletji posveča posebno pozornost starejšim uporabnikom in ljudem s posebnimi potrebami. Ena od oblik dela z omenjenimi uporabniki je Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki deluje kot oblika neformalnega izobraževanja starejših. Iz začetnega domoznanskega krožka v letu 1994 se je dejavnost razširila na skoraj 40 različnih izobraževalnih programov. Univerza šteje blizu 650 aktivnih članov. Delo na Univerzi poteka v obliki krožkov, delavnic, ogledov, ekskurzij, predavanj, razstav in spominskih večerov, večina slušateljev pa svoja nova znanja nadgrajuje tudi z uporabo knjižničnega gradiva.  

Sezidal sem si vinski hram, tam, kjer vinograd 'mamZidanice in vinogradništvo na obrobju Temeniške in Mirnske doline. 
Zidanice in vinogradništvo na obrobju Temeniške in Mirnske doline. 

Piranski tramvaj v spominskem zapisu in slikah Giulia Ruzzierja11. septembra 1911 je cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobrilo prošnjo piranskega Mestnega sveta za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Sveto Lucijo. Tramvajsko progo so vzpostavili v šestih mesecih. Tračnice so speljali po trasi trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1911. Slavnostna otvoritev tramvajske proge je bila 20. julija 1912. Tramvaj je vozil do 31. avgusta 1953. Še uporabne vozove so po morju odpeljali do Ploč, od tam pa po tedanji ozkotirni železnici v Sarajevo, kjer so bili vključeni v promet do leta 1959. Ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier je v tehniki akrila naslikal deset realističnih upodobitev nekdanjega tramvaja na lokacijah, kjer so bile nekatere izmed postaj. Naslovi slik so poimenovanja postaj, ki so jih uporabljali avtohtoni prebivalci italijanske narodnosti na tem območju. 
11. septembra 1911 je cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobrilo prošnjo piranskega Mestnega sveta za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Sveto Lucijo. Tramvajsko progo so vzpostavili v šestih mesecih. Tračnice so speljali po trasi trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1911. Slavnostna otvoritev tramvajske proge je bila 20. julija 1912. Tramvaj je vozil do 31. avgusta 1953. Še uporabne vozove so po morju odpeljali do Ploč, od tam pa po tedanji ozkotirni železnici v Sarajevo, kjer so bili vključeni v promet do leta 1959. Ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier je v tehniki akrila naslikal deset realističnih upodobitev nekdanjega tramvaja na lokacijah, kjer so bile nekatere izmed postaj. Naslovi slik so poimenovanja postaj, ki so jih uporabljali avtohtoni prebivalci italijanske narodnosti na tem območju. 

Rezultati: 1-15 od 359Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011