Rezultati: 1-15 od 246Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Novomeški tiskar in založnik Janez KrajecNovomeški tiskar Janez Krajec (1843 – 1921) je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva, založništva in časnikarstva v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše slovenske tiskarje 19. stoletja.  
Novomeški tiskar Janez Krajec (1843 – 1921) je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva, založništva in časnikarstva v Novem mestu in na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše slovenske tiskarje 19. stoletja.  

Ljubljana v bodeči žiciV Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili lanski projekt zbiranja spominov na prvo svetovno vojno letos logično nadaljevati z zbiranjem spominov na okupirano Ljubljano v obdobju druge svetovne vojne.  
V Mestni knjižnici Ljubljana smo se odločili lanski projekt zbiranja spominov na prvo svetovno vojno letos logično nadaljevati z zbiranjem spominov na okupirano Ljubljano v obdobju druge svetovne vojne.  

Tine Orel (1913-1985)Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu v kajžarski družini kot drugi od treh otrok matere Rozalije in očeta Janeza. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu se je zaradi smisla za jezike vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine.  
Tine Orel se je rodil 9. februarja 1913 v Trzinu v kajžarski družini kot drugi od treh otrok matere Rozalije in očeta Janeza. Po končani meščanski šoli v Ljubljani in Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu se je zaradi smisla za jezike vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je z odliko diplomiral iz slovenščine in francoščine.  

Cvetje in ljudje - arhiv tradicionalnih znanjPričujoči arhiv vsebuje gradivo, ki je nastalo v okviru projekta Wild flower Europe / Evropa divjih rož. Projekt je sofinaciran s strani EU Kultura.  
Pričujoči arhiv vsebuje gradivo, ki je nastalo v okviru projekta Wild flower Europe / Evropa divjih rož. Projekt je sofinaciran s strani EU Kultura.  

Kako so na Koroški Beli včasih živeli?Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 
Projekt ohranjanja kulturne dediščine, znan pod imenom Kako so včasih živeli?, je pomenil nov izziv v raziskovanju in predstavitvi kulturne dediščine Jesenic z okolico. Na pobudo Ljudske univerze Jesenice, ki je k sodelovanju povabila Gornjesavski muzej Jesenice in Občinsko knjižnico Jesenice, smo pričeli z zbiranjem spominskega gradiva na območju občine Jesenice. Namen projekta je ohranitev spominskega gradiva na lokalni ravni, kar je tudi v interesu Občine Jesenice, ki projekt podpira in financira. Delo narekujejo še neraziskane teme in okolja, kakor tudi poslanstvo v projektu sodelujočih ustanov in dejstvo, da je med nami še dosti pričevalcev, ki bi bili pripravljeni povedati ali zapisati svoje zgodbe in spomine na preteklost. 

Misli o materinščiniOb mednarodnem dnevu maternih jezikov smo želeli v Goriški knjižnici Franceta Bevka postaviti razstavo na temo materinščine.  
Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov smo želeli v Goriški knjižnici Franceta Bevka postaviti razstavo na temo materinščine.  

Hranilništvo v Novem mestu in na DolenjskemHranilnice ali posojilnice na zadružni osnovi so nastajale od srede sedemdesetih let 19. stoletja kot protiutež pridobitniških denarnim zavodom.  
Hranilnice ali posojilnice na zadružni osnovi so nastajale od srede sedemdesetih let 19. stoletja kot protiutež pridobitniških denarnim zavodom.  

Spomeniški park Ljubljansko NavjeNavje je spomeniški park, urejen po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča leta 1938, nasade pa je uredil tedanji vrtnar Anton Lap. V parku se nahajajo grobovi pomembnih slovenskih kulturnikov, jezikoslovcev, pisateljev in ljubljanskih pomembnih mož in žena.  
Navje je spomeniški park, urejen po načrtih Jožeta Plečnika in Iva Spinčiča leta 1938, nasade pa je uredil tedanji vrtnar Anton Lap. V parku se nahajajo grobovi pomembnih slovenskih kulturnikov, jezikoslovcev, pisateljev in ljubljanskih pomembnih mož in žena.  

Goriška kronika 1750-1775Osemnajsto stoletje je, predvsem z reformami Marije Terezije, deželam avstrijske monarhije prineslo velike spremembe v upravni in cerkveni organizaciji, gospodarstvu ter šolstvu. Izbrano obdobje petindvajset let se morda ne zdi dolga doba, vendar ta čas Goriška beleži pomembne spremembe: ustanovitev nadškofije pripelje v Gorico prvega tiskarja, začetek goriškega vodovoda, Solkanec izda razpravo O nalezljivih boleznih, Gorica dobi prvi časopis.  
Osemnajsto stoletje je, predvsem z reformami Marije Terezije, deželam avstrijske monarhije prineslo velike spremembe v upravni in cerkveni organizaciji, gospodarstvu ter šolstvu. Izbrano obdobje petindvajset let se morda ne zdi dolga doba, vendar ta čas Goriška beleži pomembne spremembe: ustanovitev nadškofije pripelje v Gorico prvega tiskarja, začetek goriškega vodovoda, Solkanec izda razpravo O nalezljivih boleznih, Gorica dobi prvi časopis.  

Proza za odrasle - literarna dela iz Prekmurja 2009-2013Prekmurje je bilo že od nekdaj znano po številnih piscih. V prejšnjih stoletjih je bil prekmurski knjižni jezik temelj in vir zapisane besede. Znanje je bilo lahko zapisano v tem jeziku, za kar so skrbeli številni izobraženi katoliški in protestantski duhovniki, ki so se zavedali, da je preproste ljudi mogoče poučevati le v domačem jeziku. Med danes najbolj znanimi, ki sta prirejala in prevajala svetopisemska besedila v prekmurski knjižni jezik ter skrbela za druge knjige, ki bi pismenost in znanje približale ljudem, sta bila že v 18. stoletju protestantski duhovnik Števan Küzmič in katoliški duhovnik Mikloš Küzmič. 
Prekmurje je bilo že od nekdaj znano po številnih piscih. V prejšnjih stoletjih je bil prekmurski knjižni jezik temelj in vir zapisane besede. Znanje je bilo lahko zapisano v tem jeziku, za kar so skrbeli številni izobraženi katoliški in protestantski duhovniki, ki so se zavedali, da je preproste ljudi mogoče poučevati le v domačem jeziku. Med danes najbolj znanimi, ki sta prirejala in prevajala svetopisemska besedila v prekmurski knjižni jezik ter skrbela za druge knjige, ki bi pismenost in znanje približale ljudem, sta bila že v 18. stoletju protestantski duhovnik Števan Küzmič in katoliški duhovnik Mikloš Küzmič. 

Brv čez SavinjoV okviru ureditve poplavne varnosti obrečnega sveta v Celju je od pomladi 2013 dalje med drugim potekala zamenjava sedaj že nekdanjega armirano betonskega Splavarskega mostu z novo brvjo, ki sega s svojo spodnjo ploskvijo iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Brv tako kot nekdanji most povezuje levi breg Savinje izpred nove knjižnice z desnim bregom, kjer izven nivojsko prečka Partizansko cesto in se na desnem bregu priključi na drevoredno promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.  
V okviru ureditve poplavne varnosti obrečnega sveta v Celju je od pomladi 2013 dalje med drugim potekala zamenjava sedaj že nekdanjega armirano betonskega Splavarskega mostu z novo brvjo, ki sega s svojo spodnjo ploskvijo iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Brv tako kot nekdanji most povezuje levi breg Savinje izpred nove knjižnice z desnim bregom, kjer izven nivojsko prečka Partizansko cesto in se na desnem bregu priključi na drevoredno promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.  

Arja vas skozi časPoti in stran poti rodne in domače Arje vasi se je lotil predsednik krajevne skupnosti Petrovče in vaškega gasilskega društva Iztok Uranjek, ob izdatni in nenadomestljivi pomoči starejših Arnovčanov in njihovih potomcev. 
Poti in stran poti rodne in domače Arje vasi se je lotil predsednik krajevne skupnosti Petrovče in vaškega gasilskega društva Iztok Uranjek, ob izdatni in nenadomestljivi pomoči starejših Arnovčanov in njihovih potomcev. 

Neveljski mamutPričujoča zbirka je plod sodelovanja velikega poznavalca omenjene tematike, prof. Danijela Bezka in Matične knjižnice Kamnik. Matična knjižnica Kamnik je prvič pripravila razstavo in prireditev o mamutu leta 2008, ob obeležitvi 70. letnice najdbe okostja v Nevljah pri Kamniku. V letu 2013 pa je minilo 75 let od odkritja, kar so s svečano prireditvijo in razstavo z naslovom Pričevalci obeležili Matična knjižnica Kamnik, Osnovna šola Frana Albrehta in Krajevna skupnost Nevlje. Avtorji razstave Pričevalci so Danijel Bezek, Benjamin Bezek in Nataša Zor. Razstava ima svoje stalno mesto v Podružnični osnovni šoli Nevlje pri Kamniku. Benjamin in Danijel Bezek sta tudi avtorja knjige Po sledeh neveljskega mamuta ter številnih člankov o omenjeni temi.  
Pričujoča zbirka je plod sodelovanja velikega poznavalca omenjene tematike, prof. Danijela Bezka in Matične knjižnice Kamnik. Matična knjižnica Kamnik je prvič pripravila razstavo in prireditev o mamutu leta 2008, ob obeležitvi 70. letnice najdbe okostja v Nevljah pri Kamniku. V letu 2013 pa je minilo 75 let od odkritja, kar so s svečano prireditvijo in razstavo z naslovom Pričevalci obeležili Matična knjižnica Kamnik, Osnovna šola Frana Albrehta in Krajevna skupnost Nevlje. Avtorji razstave Pričevalci so Danijel Bezek, Benjamin Bezek in Nataša Zor. Razstava ima svoje stalno mesto v Podružnični osnovni šoli Nevlje pri Kamniku. Benjamin in Danijel Bezek sta tudi avtorja knjige Po sledeh neveljskega mamuta ter številnih člankov o omenjeni temi.  

Utrip življenja v Spodnjem in Zgornjem TuštanjuTuštanj se prvič omenja že leta 1238 kot Tvztan, kar je morda izpeljanka iz besede stan ali vas. Ime Tuštanj pa je bržkone dobil po kamnu lehnjaku (Tuffstein), kakor so najverjetneje imenovali moravški peščenjak. Če boste kdaj kramljali z domačinom, vam bo z veseljem razložil, da gre dejansko za dve manjši naselji. Spodnji Tuštanj je gručasto naselje z manjšimi zaselki Hribce, Rjavka in Kolavdrija, medtem ko je Zgornji Tuštanj razložena vasica z gradom ter zaselkoma Podkraj in Sela. Oba se stiskata ob vznožje Ciclja ter rečico Račo. Vendar Tuštanj ni le pika na zemljevidu, temveč neločljivo prepleteno sobivanje ljudi, spominov, narave in zgodovine.  
Tuštanj se prvič omenja že leta 1238 kot Tvztan, kar je morda izpeljanka iz besede stan ali vas. Ime Tuštanj pa je bržkone dobil po kamnu lehnjaku (Tuffstein), kakor so najverjetneje imenovali moravški peščenjak. Če boste kdaj kramljali z domačinom, vam bo z veseljem razložil, da gre dejansko za dve manjši naselji. Spodnji Tuštanj je gručasto naselje z manjšimi zaselki Hribce, Rjavka in Kolavdrija, medtem ko je Zgornji Tuštanj razložena vasica z gradom ter zaselkoma Podkraj in Sela. Oba se stiskata ob vznožje Ciclja ter rečico Račo. Vendar Tuštanj ni le pika na zemljevidu, temveč neločljivo prepleteno sobivanje ljudi, spominov, narave in zgodovine.  

Stare razglednice in fotografije Črnega grabnaEtnologinja Andreja Čokl in zbiratelj Zmago Tančič sta s pomočjo zasebnih zbirateljev prof. dr. Ivana Turka in Milana Škrabca, Knjižnice Domžale ter Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane v elektronski obliki zbrala 95 različnih razglednic iz Črnega grabna. Trinajst izbranih razglednic in fotografij je bilo predstavljenih v občinskem koledarju Občine Lukovica za leto 2014. 
Etnologinja Andreja Čokl in zbiratelj Zmago Tančič sta s pomočjo zasebnih zbirateljev prof. dr. Ivana Turka in Milana Škrabca, Knjižnice Domžale ter Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane v elektronski obliki zbrala 95 različnih razglednic iz Črnega grabna. Trinajst izbranih razglednic in fotografij je bilo predstavljenih v občinskem koledarju Občine Lukovica za leto 2014. 

Zapisi vojaka Jožefa KosmineZapisi s fronte vojaka Jožefa Kosmine, rojenega leta 1895, doma iz Volčjega Gradu pri Komnu. 
Zapisi s fronte vojaka Jožefa Kosmine, rojenega leta 1895, doma iz Volčjega Gradu pri Komnu. 

Rezultati: 1-15 od 246Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011