Rezultati: 1-15 od 320Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Dr. Juro Adlešič (1884–1968)Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. 
Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. 

Slovenci v AvstralijiPo drugi svetovni vojni so ljudje iz raznih razlogov zapustili lepo Slovenijo in šli po svetu v neznane kraje. Mnogim je dala zavetje Avstralija, povsod je pisalo “Welcome to Australia,” – Dobrodošli v Avstralijo! A kam – je bilo vprašanje? 
Po drugi svetovni vojni so ljudje iz raznih razlogov zapustili lepo Slovenijo in šli po svetu v neznane kraje. Mnogim je dala zavetje Avstralija, povsod je pisalo “Welcome to Australia,” – Dobrodošli v Avstralijo! A kam – je bilo vprašanje? 

Herman Potočnik Noordung (1892-1929)Herman Potočnik Noordung, eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike, se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju in umrl 27. avgusta 1929 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.  
Herman Potočnik Noordung, eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike, se je rodil 22. decembra 1892 v Pulju in umrl 27. avgusta 1929 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.  

Dr. Ljudevit Perič (1884-1926)Ljudevit Perič je bil slovenski pravnik in politik. Deloval je kot ljubljanski občinski svetnik, podžupan in župan. Župansko funkcijo je opravljal med leti 1921 in 1922 ter 1923 in 1924. 
Ljudevit Perič je bil slovenski pravnik in politik. Deloval je kot ljubljanski občinski svetnik, podžupan in župan. Župansko funkcijo je opravljal med leti 1921 in 1922 ter 1923 in 1924. 

Ludvik Vrečič, prvi prekmurski slikarV letu 2015 mineva 115 let od rojstva (10. april 1900) in 70 let od smrti (4. julij 1945) prvega prekmurskega akademsko šolanega slikarja, ki je s svojimi deli edini kakovostno zapolnil likovno vrzel prve polovice dvajsetega stoletja, pa čeprav večino časa fizično ni bil prisoten v domači pokrajini.  
V letu 2015 mineva 115 let od rojstva (10. april 1900) in 70 let od smrti (4. julij 1945) prvega prekmurskega akademsko šolanega slikarja, ki je s svojimi deli edini kakovostno zapolnil likovno vrzel prve polovice dvajsetega stoletja, pa čeprav večino časa fizično ni bil prisoten v domači pokrajini.  

Janko Gačnik in album njegovih fotografij iz prve svetovne vojneOb 120-letnici rojstva Janka Gačnika in 100-letnici soške fronte 
Ob 120-letnici rojstva Janka Gačnika in 100-letnici soške fronte 

Spomin na 100. obletnico začetka prve svetovne vojneKakor se nam zdi na časovni premici pred več kot sto leti pričeta prva vojna danes neizmerno oddaljena, ne gre prezreti dejstva, da sočasno z našim življenjskim trenutkom v drugih geografskih prostorih še vedno potekajo vojne: vojne za vodo, energente, vero, enakopravnost. V želji, da ne bi nobena od teh vojn ponovno prerasla v spopad svetovnih razsežnosti, kot je bila prva svetovna vojna, smo se leta 2014 v Univerzitetni knjižnici Maribor spomnili na fronto in zaledje. Razstava Fronta Zaledje Spomin v treh razstaviščih UKM je spregovorila o ljudeh, o človeku v vojni. Pod naslovom Fronta smo predstavili 17 spodnještajerskih generalov, v Zaledju medvojne plakate in v Spominu razglednice. Prav razglednice so iz več vidikov vredne večje pozornosti.  
Kakor se nam zdi na časovni premici pred več kot sto leti pričeta prva vojna danes neizmerno oddaljena, ne gre prezreti dejstva, da sočasno z našim življenjskim trenutkom v drugih geografskih prostorih še vedno potekajo vojne: vojne za vodo, energente, vero, enakopravnost. V želji, da ne bi nobena od teh vojn ponovno prerasla v spopad svetovnih razsežnosti, kot je bila prva svetovna vojna, smo se leta 2014 v Univerzitetni knjižnici Maribor spomnili na fronto in zaledje. Razstava Fronta Zaledje Spomin v treh razstaviščih UKM je spregovorila o ljudeh, o človeku v vojni. Pod naslovom Fronta smo predstavili 17 spodnještajerskih generalov, v Zaledju medvojne plakate in v Spominu razglednice. Prav razglednice so iz več vidikov vredne večje pozornosti.  

Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu? IV. delV letošnjem letu smo pripravili četrti in s tem zadnji sklop prispevkov, ki je zajet v štiri digitalne zbirke »Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu«. 
V letošnjem letu smo pripravili četrti in s tem zadnji sklop prispevkov, ki je zajet v štiri digitalne zbirke »Čigavo ime nosi ulica v Novem mestu«. 

Glavni ljubljanski kolodvor Stavba železniške postaje Ljubljana je bila zgrajena leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske 18. 8. 1849. Za lokacijo postaje je bilo določeno območje v izteku tedanje Blatne vasi (približno območje današnje Kolodvorske ulice) in Dolgih njiv nad Kravjo dolino (približno nad današnjo Trubarjevo ulico). Lokacija blizu starega jedra je bila primerna zaradi dobre dostopnosti in nemotečega hrupa in vrveža. Gradnja dvonadstropnega postajnega poslopja se je pričela že 1847. leta, dokončali pa so jo aprila 1848. Postajno poslopje z lesenim zvonikom in uro na strehi je ob izgradnji delovalo veličastno. Prvotno postajno območje se je raztezalo od sedanje Dunajske ceste do Metelkove v dolžini 820 metrov, širina pa je do danes ostala nespremenjena.  
Stavba železniške postaje Ljubljana je bila zgrajena leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Vlak je prvič pripeljal v glavno mesto Kranjske 18. 8. 1849. Za lokacijo postaje je bilo določeno območje v izteku tedanje Blatne vasi (približno območje današnje Kolodvorske ulice) in Dolgih njiv nad Kravjo dolino (približno nad današnjo Trubarjevo ulico). Lokacija blizu starega jedra je bila primerna zaradi dobre dostopnosti in nemotečega hrupa in vrveža. Gradnja dvonadstropnega postajnega poslopja se je pričela že 1847. leta, dokončali pa so jo aprila 1848. Postajno poslopje z lesenim zvonikom in uro na strehi je ob izgradnji delovalo veličastno. Prvotno postajno območje se je raztezalo od sedanje Dunajske ceste do Metelkove v dolžini 820 metrov, širina pa je do danes ostala nespremenjena.  

Začetki knjižničarstva na Slovenjebistriškem (2. pol. 19. stol.)Leto 2013 je minilo v znamenju Lovra Stepišnika, pomembnega narodnega buditelja, ki je v tem letu beležil stoletnico smrti. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil knjižnico "Bralno društvo pod Pohorjem", ki je postala neke vrste prva potujoča knjižnica na tem območju. S to letnico se je tako pričela pestra zgodovina slovenjebistriškega knjižničarstva.  
Leto 2013 je minilo v znamenju Lovra Stepišnika, pomembnega narodnega buditelja, ki je v tem letu beležil stoletnico smrti. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil knjižnico "Bralno društvo pod Pohorjem", ki je postala neke vrste prva potujoča knjižnica na tem območju. S to letnico se je tako pričela pestra zgodovina slovenjebistriškega knjižničarstva.  

60 let ptujskega mladinskega knjižničarstvaZgodovina mladinskega oddelka ptujske knjižnice, ki je bil od leta 1955 do 1959 oddelek Mestne knjižnice in čitalnice, od leta 1959 do 1993 oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, od 1993 naprej pa je del Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je zgodba o nenehni rasti, skrbi za knjigo in mladega bralca, zgodba o prilagajanju ritmu novega razvoja, vedno novim zahtevam bibliotekarske stroke ter potrebam in pričakovanjem lokalnega okolja. 
Zgodovina mladinskega oddelka ptujske knjižnice, ki je bil od leta 1955 do 1959 oddelek Mestne knjižnice in čitalnice, od leta 1959 do 1993 oddelek Ljudske in študijske knjižnice Ptuj, od 1993 naprej pa je del Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je zgodba o nenehni rasti, skrbi za knjigo in mladega bralca, zgodba o prilagajanju ritmu novega razvoja, vedno novim zahtevam bibliotekarske stroke ter potrebam in pričakovanjem lokalnega okolja. 

Tržičani v prvi svetovni vojniKnjižnica dr. Toneta Pretnarja je v letu 2014 sodelovala v projektu Gorenjska v času prve svetovne vojne 1914–1918. Izbrano zbrano gradivo predstavljamo na tem mestu. 
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja je v letu 2014 sodelovala v projektu Gorenjska v času prve svetovne vojne 1914–1918. Izbrano zbrano gradivo predstavljamo na tem mestu. 

Prekmurska kulinarikaKakor je za Prekmurje značilen specifičen zgodovinski razvoj tako se pokrajina odlikuje tudi po pristnih tradicionalnih kulinaričnih posebnostih, ki jo predstavljajo, ji dajejo znak prepoznavnosti in ohranjajo njeno identiteto.  
Kakor je za Prekmurje značilen specifičen zgodovinski razvoj tako se pokrajina odlikuje tudi po pristnih tradicionalnih kulinaričnih posebnostih, ki jo predstavljajo, ji dajejo znak prepoznavnosti in ohranjajo njeno identiteto.  

Zgodovina vinogradništva in vinarstva na naših tlehSrečna dežela je, vino rodi … trta vesela je, tugo podi. (Matija Valjavec) 
Srečna dežela je, vino rodi … trta vesela je, tugo podi. (Matija Valjavec) 

Razvoj Godbe na pihala Slovenske KonjiceGodbena dejavnost v Slovenskih Konjicah obstaja že več kot petinosemdeset let z nekaj kratkimi prekinitvami. Sprva sta delovali dve konkurenčni godbi, sokolska in cerkvena, ki pa sta se leta 1936 zlili v eno - Katoliško izobraževalno godbo. Ta je igrala na pomembnejših prireditvah v kraju, na pogrebih, porokah, novih mašah in drugod.  
Godbena dejavnost v Slovenskih Konjicah obstaja že več kot petinosemdeset let z nekaj kratkimi prekinitvami. Sprva sta delovali dve konkurenčni godbi, sokolska in cerkvena, ki pa sta se leta 1936 zlili v eno - Katoliško izobraževalno godbo. Ta je igrala na pomembnejših prireditvah v kraju, na pogrebih, porokah, novih mašah in drugod.  

100 let stavbe Občine Rogaška SlatinaMestna galerija je ob otvoritvi v juliju 2014 gostila jubilejno razstavo "100 let stavbe Občine Rogaška Slatina", ki je nastala v sodelovanju Občine in Knjižnice Rogaška Slatina. Razstava prikazuje občinsko stavbo skozi čas, od 1914 - 2014, spreminjanje zgradbe, predvsem njene namembnosti, obenem pa se dotakne obdobja, v katerem je zgradba nastala. Nudi kratek vpogled v utrip Rogaške Slatine v začetku 20. stol., zanimivosti iz vsakdanjega življenja in oblačilno kulturo tedanjega časa.  
Mestna galerija je ob otvoritvi v juliju 2014 gostila jubilejno razstavo "100 let stavbe Občine Rogaška Slatina", ki je nastala v sodelovanju Občine in Knjižnice Rogaška Slatina. Razstava prikazuje občinsko stavbo skozi čas, od 1914 - 2014, spreminjanje zgradbe, predvsem njene namembnosti, obenem pa se dotakne obdobja, v katerem je zgradba nastala. Nudi kratek vpogled v utrip Rogaške Slatine v začetku 20. stol., zanimivosti iz vsakdanjega življenja in oblačilno kulturo tedanjega časa.  

Rezultati: 1-15 od 320Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011