Rezultati: 1-15 od 268Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011
Ljubljanica - rimska plovna potRimljani so bili mojstri v gradnji cest in izgradnja državnih cest je bila eden njihovih največjih gradbenih podvigov. Novosti pri trasiranju poti so v času osvojitve zanesli tudi v naš prostor. Zaradi novozgrajenih cestnih povezav pa tradicionalne vodne poti nikakor niso izgubile svojega pomena. Te so predvsem za prevoz večjih tovorov še vedno predstavljale najcenejši, najhitrejši in najbolj učinkovit transport. Da je bil rečni promet v antiki zelo pomemben, kaže tudi to, da so največje naselbine nastale prav ob plovnih rekah. Plovne so bile reke Savus (Sava), Dravus (Drava), Colapis (Kolpa) in Corcoras (Krka), poseben pomen pa je kljub kratkemu toku imela Ljubljanica.  
Rimljani so bili mojstri v gradnji cest in izgradnja državnih cest je bila eden njihovih največjih gradbenih podvigov. Novosti pri trasiranju poti so v času osvojitve zanesli tudi v naš prostor. Zaradi novozgrajenih cestnih povezav pa tradicionalne vodne poti nikakor niso izgubile svojega pomena. Te so predvsem za prevoz večjih tovorov še vedno predstavljale najcenejši, najhitrejši in najbolj učinkovit transport. Da je bil rečni promet v antiki zelo pomemben, kaže tudi to, da so največje naselbine nastale prav ob plovnih rekah. Plovne so bile reke Savus (Sava), Dravus (Drava), Colapis (Kolpa) in Corcoras (Krka), poseben pomen pa je kljub kratkemu toku imela Ljubljanica.  

Arhitektura severnega roba Goričkega prve polovice 20. stoletjaPokrajinske tektonske značilnosti, vremenski pogoji, kot tudi dostopni materiali so se v preteklosti pri gradnji mnogo bolj upoštevali in to je oblikovalo značilno arhitekturno identiteto posamezne krajine. Arhitektura prekmurskega področja se od preostale Slovenije razlikuje tako po načinu gradnje, kot po uporabljenih materialih. 
Pokrajinske tektonske značilnosti, vremenski pogoji, kot tudi dostopni materiali so se v preteklosti pri gradnji mnogo bolj upoštevali in to je oblikovalo značilno arhitekturno identiteto posamezne krajine. Arhitektura prekmurskega področja se od preostale Slovenije razlikuje tako po načinu gradnje, kot po uporabljenih materialih. 

Bogojinska ustanovna cehovska listina iz leta 1779Ustanovno cehovsko listino iz leta 1779 v posebnem fondu hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svoji domoznanski zbirki. Listina potrjuje delovanje cehov v Bogojini v obdobju največjega razcveta cehov v Prekmurju, tj. 18. stoletju in je doslej edini znani dokument o delovanju cehov v tem kraju v omenjenem stoletju.  
Ustanovno cehovsko listino iz leta 1779 v posebnem fondu hrani Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota v svoji domoznanski zbirki. Listina potrjuje delovanje cehov v Bogojini v obdobju največjega razcveta cehov v Prekmurju, tj. 18. stoletju in je doslej edini znani dokument o delovanju cehov v tem kraju v omenjenem stoletju.  

Mali grad na PtujuZgradba, v kateri danes domuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnega jedra. Markantna renesančno-baročna zgradba ob jugozahodnem obronku grajskega griča je skozi stoletja pomembno oblikovala ptujsko mestno veduto. 
Zgradba, v kateri danes domuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, sodi med najpomembnejše objekte starega ptujskega mestnega jedra. Markantna renesančno-baročna zgradba ob jugozahodnem obronku grajskega griča je skozi stoletja pomembno oblikovala ptujsko mestno veduto. 

Spomini na KonjičanaŽelezniška proga med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami je bila predana prometu 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Proga ni prinesla le povezave z vasmi, ampak celo telefonsko napeljavo ob progi. Do Zreč so jo podaljšali 15. januarja 1921. Tovorni promet na njej so ukinili 30. aprila 1961, 15. aprila 1962 so ukinili potniškega in progo razdrli.  
Železniška proga med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami je bila predana prometu 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Proga ni prinesla le povezave z vasmi, ampak celo telefonsko napeljavo ob progi. Do Zreč so jo podaljšali 15. januarja 1921. Tovorni promet na njej so ukinili 30. aprila 1961, 15. aprila 1962 so ukinili potniškega in progo razdrli.  

Delavsko CeljeV drugi polovici 19. stoletja sta gospodarski razvoj in industrijska proizvodnja dosegla tudi mesto Celje oz. njegovo do takrat povsem agrarno predmestje Gaberje. Kot prvo tamkajšnje industrijsko podjetje je leta 1873 avstro-ogrska država ustanovila Cinkarno, leta 1894 pa je vestfalski Nemec Adolf Westen tam postavil obrtno delavnico, ki je kmalu dobila industrijski značaj ter kot tovarna emajlirane posode postala največje kovinarsko podjetje v Celju.  
V drugi polovici 19. stoletja sta gospodarski razvoj in industrijska proizvodnja dosegla tudi mesto Celje oz. njegovo do takrat povsem agrarno predmestje Gaberje. Kot prvo tamkajšnje industrijsko podjetje je leta 1873 avstro-ogrska država ustanovila Cinkarno, leta 1894 pa je vestfalski Nemec Adolf Westen tam postavil obrtno delavnico, ki je kmalu dobila industrijski značaj ter kot tovarna emajlirane posode postala največje kovinarsko podjetje v Celju.  

Prva kronika Evangeličanske cerkvene občine Bodonci (1792)Dragocen prevod iz prekmurske cerkvene zgodovine, ki je izjemen vir za rekonstrukcijo preteklosti Evangeličanske cerkvene občine Bodonci. 
Dragocen prevod iz prekmurske cerkvene zgodovine, ki je izjemen vir za rekonstrukcijo preteklosti Evangeličanske cerkvene občine Bodonci. 

Jakob Soklič in Sokličeva zbirkaJakob Soklič je bil pomembna osebnost polpretekle zgodovine mesta Slovenj Gradec. Mestni duhovnik je slovel kot vnet raziskovalec slovenjegraške preteklosti kot zaslužni kulturni delavec, ljubiteljski umetnostni zgodovinar in zbiralec starin. 
Jakob Soklič je bil pomembna osebnost polpretekle zgodovine mesta Slovenj Gradec. Mestni duhovnik je slovel kot vnet raziskovalec slovenjegraške preteklosti kot zaslužni kulturni delavec, ljubiteljski umetnostni zgodovinar in zbiralec starin. 

Šivalni stroji iz MirneTovarna Šivalnih strojev Mirna je v okviru različnih podjetij delovala od 1954 do 1989. V Krajevni knjižnici Mirna je postavljena stalna razstava z originalnimi fotografijami, dokumenti in šivalnima strojema. 
Tovarna Šivalnih strojev Mirna je v okviru različnih podjetij delovala od 1954 do 1989. V Krajevni knjižnici Mirna je postavljena stalna razstava z originalnimi fotografijami, dokumenti in šivalnima strojema. 

Laška pihalna godbaFranc Klepej iz Harja pri Laškem je po vrnitvi iz Francije leta 1862 v Laškem trgu ustanovil godbo na pihala. 
Franc Klepej iz Harja pri Laškem je po vrnitvi iz Francije leta 1862 v Laškem trgu ustanovil godbo na pihala. 

KONJICE - z legendo skozi zgodovinoSlovenske Konjice imajo bogato in razgibano, skoraj 870-letno zgodovinsko preteklost, ki sega vsaj že v čas antike, o čemer pričajo najdbe ob nekdanji rimski cesti, ki je vodila tod mimo. Naselitveni začetki Konjic segajo v vas Stare Konjice (Alt Conuwicz), na področje današnje Konjiške vasi. Stare Konjice se prvič omenjajo leta 1222. V zvezi s Konjicami se leta 1146 prvič omenja župnija. Takrat se je kraj imenoval Conuwiz. Oblika imena za kraj se je skozi stoletja večkrat spreminjala. Slovensko ime za Konjice naj bi bilo povezano s konji, ki jih je bilo tu veliko zaradi velike prometne ceste, ki je vodila tod mimo. 
Slovenske Konjice imajo bogato in razgibano, skoraj 870-letno zgodovinsko preteklost, ki sega vsaj že v čas antike, o čemer pričajo najdbe ob nekdanji rimski cesti, ki je vodila tod mimo. Naselitveni začetki Konjic segajo v vas Stare Konjice (Alt Conuwicz), na področje današnje Konjiške vasi. Stare Konjice se prvič omenjajo leta 1222. V zvezi s Konjicami se leta 1146 prvič omenja župnija. Takrat se je kraj imenoval Conuwiz. Oblika imena za kraj se je skozi stoletja večkrat spreminjala. Slovensko ime za Konjice naj bi bilo povezano s konji, ki jih je bilo tu veliko zaradi velike prometne ceste, ki je vodila tod mimo. 

Stare razglednice - dragocena kulturna dediščina mesta Piran Dnevom evropske kulturne dediščine 2013 smo se v Mestni knjižnici Piran pridružili z razstavo starih razglednic z motivi mesta Piran, ki jih hranimo v domoznanski zbirki knjižnice. Predstavili smo 154 razglednic iz obdobja od leta 1897 do štiridesetih let 20. stoletja. Razvrščene po temah in kot so bile postavljene v razstavnih vitrinah, jih predstavljamo tudi na portalu Kamra 
Dnevom evropske kulturne dediščine 2013 smo se v Mestni knjižnici Piran pridružili z razstavo starih razglednic z motivi mesta Piran, ki jih hranimo v domoznanski zbirki knjižnice. Predstavili smo 154 razglednic iz obdobja od leta 1897 do štiridesetih let 20. stoletja. Razvrščene po temah in kot so bile postavljene v razstavnih vitrinah, jih predstavljamo tudi na portalu Kamra 

Nicolò Fornasaro: vojaški dnevnik iz prve svetovne vojnePred in med prvo svetovno so bili v vojsko vpoklicani tudi mnogi Pirančani. Kljub temu, da je bil imperij že v zatonu, je Avstro-Ogrska začela vojno, v kateri so se borili vojaki različnih kultur in narodnosti. V vojsko je bil vpoklican tudi Nicolò Fornasaro, ki je kmalu postal vojni ujetnik.  
Pred in med prvo svetovno so bili v vojsko vpoklicani tudi mnogi Pirančani. Kljub temu, da je bil imperij že v zatonu, je Avstro-Ogrska začela vojno, v kateri so se borili vojaki različnih kultur in narodnosti. V vojsko je bil vpoklican tudi Nicolò Fornasaro, ki je kmalu postal vojni ujetnik.  

Dobrodelne akcije v Ljubljani med 1. svetovno vojnoPrebivalstvo držav, ki so se vojskovale v prvi svetovni vojni, se je težko prebijalo skozi nastale težke razmere. Tako je bilo tudi na Kranjskem in v njenem središču Ljubljani ter v drugih slovenskih deželah. Mestne oblasti so pogosto organizirale dobrodelne akcije za ranljive skupine. Odziv ljudi in raznih ustanov je bil vedno soliden in v letih vojne so pomagali mnogim pomoči potrebnim prebivalcem Ljubljane ter drugim, ki so prišli v osrčje Kranjske. 
Prebivalstvo držav, ki so se vojskovale v prvi svetovni vojni, se je težko prebijalo skozi nastale težke razmere. Tako je bilo tudi na Kranjskem in v njenem središču Ljubljani ter v drugih slovenskih deželah. Mestne oblasti so pogosto organizirale dobrodelne akcije za ranljive skupine. Odziv ljudi in raznih ustanov je bil vedno soliden in v letih vojne so pomagali mnogim pomoči potrebnim prebivalcem Ljubljane ter drugim, ki so prišli v osrčje Kranjske. 

Begunci med 1. svetovno vojno na Kranjskem in drugodV Ljubljani in drugih večjih mestih na Kranjskem je doktor Janez Evangelist Krek s skupino rodoljubov med prvo svetovno vojno ustanovil Posredovalnico za goriške begunce. Sprva so na Kranjsko prihajali begunci z vzhodne fronte, iz Galicije in Bukovine, po odprtju soške fronte pa so se začele zgrinjati v zaledje skupine prebivalstva iz krajev in mest ob Soči.  
V Ljubljani in drugih večjih mestih na Kranjskem je doktor Janez Evangelist Krek s skupino rodoljubov med prvo svetovno vojno ustanovil Posredovalnico za goriške begunce. Sprva so na Kranjsko prihajali begunci z vzhodne fronte, iz Galicije in Bukovine, po odprtju soške fronte pa so se začele zgrinjati v zaledje skupine prebivalstva iz krajev in mest ob Soči.  

150 let Narodne čitalnice v Kranju Na Gorenjskem je bila prva čitalnica ustanovljena leta 1862 v Škofji Loki. To je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki so svojo čitalnico ustanovili 29. januarja 1863 na občnem zboru na Stari pošti.  
Na Gorenjskem je bila prva čitalnica ustanovljena leta 1862 v Škofji Loki. To je bila spodbuda tudi za kranjske meščane, ki so svojo čitalnico ustanovili 29. januarja 1863 na občnem zboru na Stari pošti.  

Rezultati: 1-15 od 268Uredi po: Abecedi  Datumu   Stran: 1234567891011